Airbeletrina,
31. januar 2017
― Protagonist (oziroma protagonistka) dokumentarnega romana sodobnega hrvaškega pisatelja Pavaa Pavličića je verjetno eden izmed največjih, a tudi najbolj izmuzljivih, kar si jih lahko zamislimo ̶ reka Donava. »Da bi vse ostalo isto, se mora vse spremeniti; da bi se vse spremenilo, mora vse ostati isto,«pravi pripovedovalec o Donavi.Ker je delo razdeljeno na dvanajst poglavij, od katerih vsako ustreza enemu mesecu, preobrazbam veletoka bralec najprej sledi skozi nenehno kroženje letnih časov: od trdno zamrznjene reke, ki služi kot most do drugega brega, do prvih pogumnih kopalcev in rečnega prometa v zgodnji pomladi, živahne poletne kopališke in ribiške sezone ter postopnega jesenskega umirjanja. Spreminjanje Donave pa poteka tudi v linearnem, zgodovinskem smislu (»To so bile prave ladje, ne pa te zdaj,« nam potoži pripovedovalec), zanje pa je seveda bolj ali manj odgovoren človek, ki na reki postavlja nasipe, industrijo, jo preoblikuje in regulira.