Radio Študent,
26. april 2017
―
V prispevek nas je uvedla tišina. Molk, ki pa je več kot zgolj to, saj dejansko predstavlja uvod v obravnavo dela, o katerem bomo govorili. Ta tišina namreč ni bila zgolj odsotnost zvoka, pač pa je bila tudi podatek. Da bi ta podatek postal informacija, pa bi bile potrebne še dodatne komponente, ki jih bomo obravnavali ob tem, ko bomo razgrinjali informativne pa tudi kvalitativne aspekte dela Informacija – Zelo kratek uvod, izpod tipkovnice Luciana Floridija. Gre za prevod iz zbirke A very short introduction, ki jo izdaja Oxford University Press, za slovenski prevod obravnavane knjige pa je v letu 2016 poskrbela založba Krtina.
Začetna tišina je verjetno pri poslušalcih vzbudila različne odzive. Večina je nemara pomislila, da gre za težavo v studiu ali pri tehnikih in da je prišlo do neke nepričakovane okoliščine, ki je povzročila umanjkanje karšnegakoli zvoka. Morda so tisti bolj tehničnega tipa pomislili, da se je pokvaril oddajnik. In verjetno je zelo malo poslušalcev pomislilo, da gre za namensko tišino, ki je dejansko mišljena kot informacija oziroma, ki je del sporočila, ki ga prenašamo. Ta odsotnost vedenja, za kaj je dejansko šlo, je pravzaprav ključni element, ki bi moral biti pripet na podatek, da bi se spremenil v informacijo. Ali drugače, podatki so vse okoli nas in nam sporočajo različne bazične stvari, v informacije pa se spremenijo, ko zadostijo določenim pogojem.
Za vzpostavitev distinkcije si bomo pomagali s splošno definicijo informacije ali krajše SDI, ki pravi: „σ [sigma] je primer informacije, razumljene kot semantične vsebine, če in samo če:
SDI. 1) σ sestoji iz n podatkov, kjer je n ≥ 1;
SDI. 2) so podatki dobro oblikovani;
SDI. 3) so dobro oblikovani podatki smiselni“.
Iz definicije bomo lažje začrtali razliko med podatkom in informacijo, pri kateri je ključno, da so podatki praktično vsi signali, ki jih uspemo zaznati, tako naravni kot drugače strukturirani; da bi podatek postal informacija, pa mora biti še semantično i
