Resnica o Trumpovi poti na vrh

Resnica o Trumpovi poti na vrh

Dnevnik, 9. junij 2017 ― Če še nimate dovolj norosti, povezanih z Donaldom Trumpom, in si želite izvedeti, kakšna je resnica o njegovi poti na vrh, imate to priložnost prebrati v knjigi Donald Trump, Resnica o poti na vrh, ki jo je napisal Pulitzerjev nagrajenec David C....
Memento mori po Ihanovo

Memento mori po Ihanovo

Literatura v živo, 8. junij 2017 ― Ko si želimo nesmrtnosti, si baje želimo v neskončnost podaljševati zavedanje samega sebe. To zavedanje je locirano v naših možganih, zato se tisti, ki bi se dal po smrti zamrzniti, lahko odloči za zamrznitev celotnega telesa ali pa samo svojih možganov.
Tombola ali življenje!: poziv k prisvojitvi

Tombola ali življenje!: poziv k prisvojitvi

Konteksti (Tomaž Bešter), 7. junij 2017 ― vir slike: dobreknjige.si Zbirka Odisej še naprej skrbi za dobra branja, namenjena predvsem najstnikom, čeprav se nanje nikakor ne omejuje. Med zadnje edicije v zbirki spadata tako Povej mi po resnici kot tudi roman Suzane Tratnik, Tombola ali življenje! Tu gre za pogled v življenje šestnajstletne Mije, ki v povsem običajnemu časosledju povprečne najstnice ponudi nekoliko bolj kompleksne teme, ki v njem tičijo. Roman o odraščanju, vključenosti, identiteti, družini, ljubezni in iskanju izhoda v trenutkih obupa. Dobro napisano delo, ki po relativno preprosti zasnovi preseneti z bolj zapletenim nadaljevanjem. Mijo spoznamo v okolju iskanja zaposlitve, s katero bi si lahko priborila nekaj potrebne neodvisnosti, a v resnici gre predvsem za projekt njene mame, s katero živita bolj ali manj sami. Mama je tista, ki skozi celotno knjigo skrbi predvsem za dve reči: kako bi Miji priskrbela službo in kako jo obvarovati pred slabim vplivom očeta. Seveda, Mija ima tudi očeta. Ta je bolj odsoten kot ne, dela kot kaskader in s spretnimi akrobatskimi vragolijami vskoči pri snemanjih filmov, hkrati pa je priložnostno in za denar seveda pripravljen tudi v manjših skupinah ali kaki mimoidočii javnosti pokazati trik ali dva. In v tem je uspešen in privlačen. Kar ga je v svojem življenju najbrž pripeljalo do tega, da je vedno premalo pozornosti namenjal družini in hčeri in kar občasno skuša tudi nadomestiti. Mija s tem tudi živi. Spoznavamo jo skozi njena razmišljanja, ko se je spočetka preizkusila z delom v frizerskem salonu. V tem salonu, službo ji je kakopak priskrbela mama, prvikrat najdemo tudi zoprno negativno konstanto neuspeha, ki se v knjigi Mije drži kot klop. Ugledni meščanki, upokojeni profesorici geografije, bogati grofici in še kaj, je pričesko prebarvala nekoliko nestandardno in iz službe je letela, še preden jo je dobro začela. Podoben neuspeh jo spremlja tudi v drugem poizkusu, ko ji mama uredi, da bo delala v cvetličarni. Venec, ki ga je morala Mija pripravit
Da bi ne škripalo, pokljalo

Da bi ne škripalo, pokljalo

LUD Literatura, 7. junij 2017 ― O komunikacijskih šumih, ki zaznamujejo slovensko kulturno politiko. Komentar javnega razmisleka Anagram svobode: kultura, srečanja vseh dosedanjih ministrov in ministric za kulturo o prihodnosti kulture v organizaciji Društva slovenskih pisateljev.
Čarodej – Radio študent

Čarodej – Radio študent

STRIP.ART.NICA, 7. junij 2017 ― Lavričev evangelij Pia Nikolič                  5. 6. 2017 – 13:00              / Striptiz Kot smo pri stripih Tomaža Lavriča že vajeni, je tudi Čarodej, 1. del Tolpe mladega Ješue, najprej pridobil vez z bralcem prek revije Mladina. Tam smo ga lahko brali v še […]

Pesniška delavnica »Poezija na meji« 02

Poiesis, 7. junij 2017 ― Med 31. majem in 2. junijem se je v okviru Tabora »Umetnost deinstitucionalizacije« na gradu Cmurek, Trate 7, odvila pesniška delavnica »Poezija na meji«. Namen tabora je bil krepitev glasu ljudi, ki še zmeraj živijo v institucijah, kakršni so socialno varstveni zavodi, in njihovo vključevanje v družbo preko umetnosti oziroma skozi različne umetniške delavnice. Delavnice so se udeležili ljudje z izkušnjami življenja v institucijah, odprta pa je bila tudi za vse, ki so s svojo udeležbo želeli soustvariti ta projekt. Delavnica se je zaključila 2. junija z javno predstavitvijo dela vseh udeleženk in udeležencev. Delavnice so se udeležili Sonja Bezjak, Nika Cigoj Kuzma, Katarina Ficko, Alen Alexander Klarić, Enesa Mahmić, Dolores Peroša, Matjaž Vrh in Mateja Žerdin. Delavnico je vodil Peter Semolič. Organizacija: Kulturno-umetniško društvo Poiesis, Muzej norosti, Fakulteta za socialno delo Foto: Tabor Umetnost dezinstitucionalizacije 2017   [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Pesniška delavnica »Poezija na meji«

Poiesis, 7. junij 2017 ― Med 31. majem in 2. junijem se je v okviru Tabora »Umetnost deinstitucionalizacije« na gradu Cmurek, Trate 7, odvila pesniška delavnica »Poezija na meji«. Namen tabora je bil krepitev glasu ljudi, ki še zmeraj živijo v institucijah, kakršni so socialno varstveni zavodi, in njihovo vključevanje v družbo preko umetnosti oziroma skozi različne umetniške delavnice. Delavnice so se udeležili ljudje z izkušnjami življenja v institucijah, odprta pa je bila tudi za vse, ki so s svojo udeležbo želeli soustvariti ta projekt. Delavnica se je zaključila 2. junija z javno predstavitvijo dela vseh udeleženk in udeležencev. Delavnice so se udeležili Sonja Bezjak, Nika Cigoj Kuzma, Katarina Ficko, Alen Alexander Klarić, Enesa Mahmić, Dolores Peroša, Matjaž Vrh in Mateja Žerdin. Delavnico je vodil Peter Semolič. Organizacija: Kulturno-umetniško društvo Poiesis, Muzej norosti, Fakulteta za socialno delo Foto: Tabor Umetnost dezinstitucionalizacije 2017   [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]
še novic