Trenutek krika, leta tišine

Trenutek krika, leta tišine

Airbeletrina, 7. november 2017 ― Oktobrsko petkovo popoldne na trgu je mirno. Pred stojnicami z izsušenimi borovnicami in porjavelimi lisičkami postopajo mladi in nevrotično tipkajo sporočilo tistemu, ki zamuja in ki ga čakajo. Ostareli in osamljeni možje v neskončnosti preostanka časa, ki ga imajo še na voljo, počasi ližejo modre in rumene sladolede. Sveče okrog turistične table 'Turku-Åbo' so ugasnile. Uvele sončnice in bele vrtnice so že davno pospravili jutranji smetarji. Dve ulici stran postavim kolo ob drevo, ne da bi ga zaklenila.

Marella Nappi: Šivanje sanj

Poiesis, 7. november 2017 ― Med rjuhe razparanih sanj se uleknem med sence dolge in belkast vonj stvari izparelih. Premlevanja razum duši medtem ko dih-izdih podoben ločju ki ga je razmršil veter ugrezne se v kraje ki jih je ustavil čas. Kot da bi želela mi pokrpati oblačila neurejena v čarobnost sanj vstopa tiho milost. Polzi mi po arterijah prisotnost misli-brezna medtem ko svet kriči po krvi in kisiku po bilu in zatišju ne da bi nam katerakoli zvezda pomagala dojeti to življenje onstran ljubezni ki sledi ljubezni.   Prevedla Krištof Dovjak in Kristina Jurkovič   (pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II, ki se je odvila 14. oktobra 2017 v soorganizaciji Kulturno umetniškega društva Poiesis in bloga La Casa di carta / Papirnata hiša v dvorani KULT3000 v Ljubljani)  
JAK ta teden gostuje na BUCH WIEN 2017

JAK ta teden gostuje na BUCH WIEN 2017

Javna agencija za knjigo, 6. november 2017 ― Mednarodni knjižni sejem BUCH WIEN 2017, ki bo potekal od 8. do 12. novembra 2017 na Dunaju, ni samo največji dogodek v svoji panogi v Avstriji, ampak s približno 300 dogodki tudi najpomembnejša avstrijska literarna prireditev. Pet dni bo z literaturo živela vsa prestolnica, saj bodo prireditve potekale po vsem mestu, osrednji prostor dogajanja pa bo dunajsko sejmišče v Dvorani D (Halle D), kjer bo tudi slovenska nacionalna stojnica (B05).
Kvadrat

Kvadrat

Airbeletrina, 6. november 2017 ― Leta 1913 ali 1914 ali 1915, katerega dne, ni natanko znano, je ruski slikar poljskega rodu Kazimir Malevič vzel majhno platno: 79,5 krat 79,5 centimetra, ga ob robovih pobarval z belo, sredino pa na gosto popleskal s črno. To preprosto operacijo bi lahko izpeljal kateri koli otrok – resda otroci ne bi imeli potrpljenja, da tako veliko površino pobarvajo z eno samo barvo. Takšnemu delu bi bil kos kateri koli risar – in Malevič je v mladosti delal kot risar –, le da risarjev ne zanimajo tako enostavne geometrijske oblike.
Predavanje: Sokrat: življenje in učenje – Stjepan Palajsa (poročilo z dogodka)

Predavanje: Sokrat: življenje in učenje – Stjepan Palajsa (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 6. november 2017 ― Ponedeljkov deževni večer smo obiskovalci Trubarjeve hiše literature v znatnem številu preživeli ob poslušanju o enem od največjih, obenem pa tudi najbolj skrivnostnih izmed grških mislecev, ki ni sam napisal ničesar, so pa o njem mnogo napisali drugi. Stjepan Palajsa, predsednik kulturnega društva Nova Akropola, ki si prizadeva za približevanje filozofije vsakdanjemu življenju, je vodil predavanje o grškem filozofu Sokratu. Sledeč načelom svojega društva je Palajsa predavanje zasnoval kot krajši oris Sokratovega življenja z vsebinskimi poudarki na njegovih najodmevnejših mislih, ki jih za svoje lahko vzamemo tudi več kot 2000 let od nastanka, njegova predstavitev in razlaga Sokratove misli pa je, podobno kot njen avtor, skušala biti čim bolj jasna in razumljiva.
Jajca

Jajca

Radio Študent, 5. november 2017 ― Izraz “punk” je nekoč, pred pojavom subkulture, opisoval osebe na robu družbe, kot so vlačuge, mladi kriminalci in podobno. Simon Ošlak-Gerasimov  v knjigi Totalna revolucija piše, da je bil punk tudi izraz za mladostnike v prisilnem homoseksualnem odnosu, ponavadi v zaporu. A v tej knjigi piše še marsikaj, začnimo na začetku.
Izpoved poročevalca ali še en govor

Izpoved poročevalca ali še en govor

LUD Literatura, 5. november 2017 ― Tisto, kar sem si želel, je bil prihod besnega mesije, ki bi nas nasilno razgnal. Mar res tako zelo pogrešamo – brezbožni kot menda smo – duhamorno vzdušje cerkvenega obredja in okostenelih ritualov, da si jih ponovno prirejamo v temačnih in zatohlih prostorih “svobode”?
še novic