Ameriško-palestinski cikel: Hala Alyan, II.

Ameriško-palestinski cikel: Hala Alyan, II.

Radio Študent, 24. marec 2024 ― Jeza jo je s gorečimi ročicami držala pokonci, se zbirala v skandiranju slogana free Palestine, free, free Palestine s preostankom skupine Pravica za Palestino med Tednom apartheida na Columbii. Leta je imela nad mizo nalepljen plakat mladega moškega, ujetega sredi zamaha, v zraku kamen. Ob robu so bile povedi v arabski kaligrafiji.
Minattija moraš imeti rad

Minattija moraš imeti rad

Airbeletrina, 22. marec 2024 ― Dan po svetovnem dnevu poezije spet praznujemo: pred stoletjem se je rodil Ivan Minatti (1924–2012). V članku, ki ga objavljamo ob jubileju, preberite, kakšen je bil v živo, kako je presojal svojo poezijo, kaj je povedal o naravi, ljubezni in duševnih stiskah, kaj je najraje počel … in kako je sam slišal svojo najslavnejšo pesem, eno najbolj priljubljenih v slovenski pesmarici, Nekoga moraš imeti rad. The post Minattija moraš imeti rad appeared first on AirBeletrina.
Marija Stepanova: »Vesela bi bila, če bi kdo napisal deklaracijo pravic mrtvih«

Marija Stepanova: »Vesela bi bila, če bi kdo napisal deklaracijo pravic mrtvih«

Airbeletrina, 21. marec 2024 ― Marija Stepanova, v pregnanstvu živeča ruska pesnica, pisateljica in novinarka judovskega rodu, dobitnica več tako nacionalnih kakor mednarodnih nagrad, je na festivalu Fabula v Ljubljani predstavila edinstveno, posebej za slovenske bralke in bralce sestavljeno zbirko esejev Z one strani. »Primorana sem bila zapustiti državo. Če je ne bi, ne bi mogla pisati oziroma objavljati. Vem, da lahko človek zaradi napačne besede ali geste pristane v zaporu,« nam je dejala v intervjuju. Razgovorila se je o odraščanju v Sovjetski zvezi, študiju v dobi tranzicije, umetnosti in politiki, invaziji na Ukrajino, o Izraelu in Palestini ter še o marsičem. Tudi o moči poezije, katere svetovni dan praznujemo prav danes, 21. marca: »Kadarkoli se zgodi kaj groznega, naravna katastrofa, pandemija, vojna, kaj nezamisljivega, kar zelo zamaje naš pogled na svet, se več ljudi nenadoma začne obračati k poeziji. Nenadoma postne pomembna. In smiselna.« The post Marija Stepanova: »Vesela bi bila, če bi kdo napisal deklaracijo pravic mrtvih« appeared first on AirBeletrina.
Mar res ne govorite francosko

Mar res ne govorite francosko

eRast, 21. marec 2024 ― Ali se vam je kdaj zdelo nenavadno, da ste v francoskem filmu razumeli marsikatero besedo? Ste vedeli, da govori francoščino okrog 75 milijonov maternih govorcev in 300 milijonov govorcev francoščine kot drugega ali tujega jezika?
Kaos popravljamo s kaosom

Kaos popravljamo s kaosom

Radio Študent, 20. marec 2024 ― Ženske, ki so bile žrtev nasilja v partnerskem odnosu, se v povprečju sedemkrat vrnejo k nasilnežu. Sedemkrat gredo čez pekel, dokler dokončno ne zberejo poguma in se osvobodijo. Če ga kadarkoli sploh zberejo.
POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE

POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE

Društvo slovenskih pisateljev, 20. marec 2024 ― »Dve dekleti odkrijeta skrivnost življenja v nenadejani vrstici poezije,« pravi Denise Levertov v pesmi Skrivnost in doda: »Jaz, ki ne poznam skrivnosti, sem jo napisala.« Morda porečete, da je preveč od nenadejane vrstice poezije zahtevati »skrivnost življenja«, toda vsaka dobra pesem je skrivnost. Zato nam vzame dih, ko se nam razodene. Pesem je sestavljanka, kjer […]
Šeligova geometrija barv

Šeligova geometrija barv

Airbeletrina, 20. marec 2024 ― »Deček sedi zadaj. Pomaknil se je čisto do naslonjala, tako da je gornji del telesa videti pokončen, ves deček pa upognjen v pravi kot: noge so v vodoravni legi, zložno druga zraven druge na mehkem sedežu, samo gležnji z rjavimi zimskimi čevlji se s težo upogibajo navzdol.« Ko je Rudi Šeligo (1935–2004) beležil svoje poslednje spomine, je mlajša generacija današnjih bralk in bralcev začela nabirati šele prve. Z mislijo nanje je Aleksander Zorn sestavil reprezentativen in obenem koliko mogoče odprt, komunikativen izbor novel Ohranjeni spomin, pri Beletrini izdan ob 20. obletnici smrti pisatelja, profesorja statistike, ki je tudi besede izbiral že kar matematično natančno. Knjigo je prav tako natančno prebrala mlada Nika Šoštarič. Med drugim ugotavlja: »Šeligove literarne osebe si lahko predstavljamo kot človeka, ki v širnem oceanu plava mrtvaka. Nenehno nekaj počenjajo, vendar hkrati ne počnejo ničesar, bivajo sam Nič.« The post Šeligova geometrija barv appeared first on AirBeletrina.
Dejan Koban: pre_več

Dejan Koban: pre_več

MMC Knjige, 20. marec 2024 ― Antološka knjiga z zgovorno nenavadnim naslovom Pre_več je tako vizualno kot vsebinsko relevantna in intrigantna. Njen avtor je pesnik Dejan Koban, vendar je koncept avtorstva v tem delu precej bolj kompleksen in razvejan.
še novic