Knjižnica Slovenska Bistrica, 18. februar ― V Knjižnici Josipa vošnjaka Slovenska Bistrica sta 13. februarja čarovnički Betka in Mimi vsaka v svoji kuhinji vneto pripravljali čarobni napitek. V divjem tekmovanju čarovniških spretnosti ni manjkalo zabavnih trenutkov. Betka in Mimi se po čarovniško malce sporečeta, nato pa zgladita prepir v najbolj čarobnem prijateljskem objemu. Med otroke in njihove spremljevalce sta Betka in Mimi prinesli v našo knjižnico obilo dobre zabave. Ob njunem ustvarjanju in prerekanju pa se je v glavah malih in velikih poslušalcev porajalo tudi vprašanje, ali jima bo uspelo in seveda kaj se bo skuhalo v njunih velikih čarovniških loncih. Tisti, ki so vztrajali do konca, so dobili odgovor tudi na to vprašanje. Ja, ta čarobni napitek je bila ena in edina slastna ČOKOLADA. Upamo, da v naši knjižnici čarovnički Betka in Mimi še kdaj skuhata kaj tako slastnega.

Airbeletrina, 18. februar ― Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica–Gorica je tu, slovesno odprtje je še tesneje povezalo obe Gorici, v soju žarometov so se zvrstili slavnostni govori in nastopi, vrstijo se tako navdušeni odzivi in pohvale kakor pomisleki in kritike, ne manjka ne upov ne strahov … Bolje, nazorneje, slikoviteje kakor vse govorance politikov in uradnikov pa nam ta živopisni mozaik prikaže ena sama osebna zgodba. Naj nam jo pove Peter Szabo, tolmač, ki je vnovič blestel na odprtju EPK-ja. No, za marsikoga med nami nič novega, saj ga zlasti na Primorskem pogosto občudujemo, kadar gibko povezuje prireditve, se pogovarja z gosti z vseh vetrov, skače iz jezika v jezik … Koliko jih pravzaprav obvlada? Po kakšnih in katerih poteh je prišel do njih? »Najučinkoviteje je, če k tujemu jeziku pristopiš kot otrok – brez pretiranega razmišljanja ponavljaš kot papiga, govoriš čim več, tudi če znaš samo dve besedi.« Rodil se je v Šempetru pri Gorici, v narodnostno mešani družini iz Vojvodine – dedek po očetovi strani je bil Makedonec, babica Nemka iz Madžarske, mamina starša sta bila Madžara. »Doma smo govorili madžarsko in srbsko, do male šole sem znal že tudi slovensko in do desetega leta še italijansko, zaradi televizije, seveda,« se spominja. »V šoli smo od petega razreda imeli angleščino, na fakulteti v Rimu sem se zelo zanimal za ruske krščanske filozofe, tako da sem osvojil še ruščino, ker pa so arhivi teh filozofov v Parizu, sem se moral naučiti tudi osnovne francoščine. V študentskem domu sem se družil z Latinoameričani, s čimer sta prišli še španščina in portugalščina. Ko sem spoznal punco, ki je potem postala moja žena, sem jo po dveh tednih videvanja prosil, da skočiva z ruščine na njen jezik, in tako sva se začela pogovarjati v ukrajinščini, govorim jo torej že več kot dvajset let.« Tolmač Peter Szabo (v sredini) na slovesnem odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica; na njegovi levi nekdanji novogoriški župan in sedanji minister z

Airbeletrina, 17. februar ― Nedavni večer smo v LUD-i knjigarni na Trubarjevi ulici v Ljubljani preživeli ob modernistični poeziji dveh ameriških pesnikov – oglasila sta se Wallace Stevens (1879–1955) in Ezra Pound (1885 –1972). Dobesedno, saj sta nam svoje pesmi recitirala osebno, z gramofonskih plošč iz osebne zbirke pesnika Gregorja Podlogarja, ki s pesniškim kolegom Primožem Čučnikom prireja niz literarnih večerov in branj Poezija na podlago, katere podserija je Pesniki s plošč. Pri Slovenski matici je lani izšla knjiga Pizanski Cantos, nov prevod Poundovih spevov oziroma, kakor jim je sam pravil, cantos; prepesnil jih je Miklavž Komelj, tudi eden od treh govorcev na večeru. V središču je vsekakor poslušanje samih avtorjev, kako interpretirajo svoje pesmi v izvirnem jeziku, ob tem pa takoj še branje prevajalca ter njegove opombe in razlage, predvsem pa interpretacija poezije in njena umestitev v širši in ožji kontekst. Stevensovo poezijo je komentiral in bral Primož Čučnik, ki je s pesnico Ano Pepelnik leta 2021 pri LUD Šerpa izdal izbor prepesnitev Običajen večer v New Havnu. Skozi labirinte moderne poezije in njeno zvenenje s plošč so zbrane vodili pesniški kolegi (z leve) Gregor Podlogar, Primož Čučnik in Miklavž Komelj. (Fotografija: Ajda Klepej) Zanimivo, oba pesnika je že prej prevajal Veno Taufer (1933–2023), gre za pomembnejša prevoda ameriške poezije. Ana Pepelnik, ki je prevedla Stevensove pesmi, in Čučnik, ki je prevedel dva njegova eseja, sta se odločila za izbor daljših pesnitev, medtem ko je Taufer prevajal predvsem krajše pesmi, ki jih je Stevens pisal v zgodnejšem obdobju svojega ustvarjanja. V slovenščini smo imeli od poezije Ezre Pounda doslej samo Tauferjev izbor, izdan v knjigah Pound (Mladinska knjiga, 1973) in Pesmi (zbirka Lirika, Mladinska knjiga 1973), obe pa je prevajalec dopolnil tudi z izčrpno spremno besedo. Miklavž Komelj je prevedel del mogočne pesnitve The Cantos, ki jo je Pound pisal med letoma 1915 in 1962. Sestavljena je iz 109 kanon