Airbeletrina, 7. marec ― Ljudske pravljice so bogata zakladnica, iz katere se še vedno navdihujeta tako sodobna literatura kakor tudi pop kultura. Vendar običajno segajo po najbolj znanih pravljicah, kot so Rdeča kapica, Sneguljčica, Trnuljčica … ki so jih v 18. in 19. stoletju zapisovali Charles Perrault in brata Grimm. Tistih torej, ki so postale kanon in jih imenujemo tudi klasične pravljice. Pripovedovalke in pripovedovalci pa vedo, da se v tej zakladnici skriva še ogromno drugega. Špela Frlic, pripovedovalka in pisateljica, je v zbirki Dekle, obljubljeno soncu, izdani pri Mladinski knjigi, združila 29 bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih pripovedi, ki v središče postavljajo odraščajoče dekle. Ana Zavadlav je zbirki dodala še likovno podobo in nastala je unikatna knjiga pravljic, namenjena mladini in odraslim. Hkrati je to tudi prva zbirka ljudskih pravljic, ki združuje balkanske pravljice o ženskih junakinjah – ne samo pri nas, tudi v svetu. Kako je pravzaprav prišlo do zamisli o zbirki? Ste kot pripovedovalka opazili vrzel, ki ste jo želeli napolniti, in se potem lotili raziskovanja? Ali ste morda po naključju opazili neko rdečo nit med pravljicami, ki so vam prišle pod roke? »Kot mlada pripovedovalka sem iskala ljudske pravljice z zanimivimi protagonistkami in že takrat opažala, da je takih, ki bi me pritegnile in bi jih hkrati želela tudi pripovedovati, zelo malo. Potem sem naletela na odlično zbirko The Virago Book of Fairy Tales, v kateri je angleška pisateljica in velika poznavalka ljudskih pravljic Angela Carter združila ljudske pravljice s protagonistkami z vsega sveta, in precej razočarano ugotovila, da v njej ni nobene z območja nekdanje Jugoslavije. Precej razumljivo, sicer, ker je črpala iz virov v angleškem jeziku in ji ustrezno gradivo enostavno ni bilo dostopno. Jaz pa bi to gradivo lahko raziskala, se mi je zdelo. Tako nekako sem se, precej zaletavo, lotila priprave te zbirke. Precej zaletavo pravim, ker sem začenjala delo in ga odlagala,