Človeka nikar!

Vrabec Anarhist, 24. junij ― V delávnico sem tvojo zrl,ki bitij si rodil brez broja!Skrivnostno snuje roka tvoja:nikjer je stalne ni stvari,a prah noben se ne zgubi.V delavnico sem tvojo zrl,in videl vedno sem vrtenje,prelivajoče...
(Ne)uničljiva Dorianova podoba

(Ne)uničljiva Dorianova podoba

Airbeletrina, 24. junij ― Med najpomembnejšimi zbirkami prevodne književnosti, ki bolj ali manj uspešno prestajajo preizkus časa, okolja ter različna medkulturna branja in s katerimi sta Mladinska knjiga oziroma Cankarjeva založba slovenskim bralcem prinašali prevode t. i. večnih klasikov in domače sodobnike, je treba najprej navesti davno Knjižnico Kondor, eno najstarejših zbirk izbranih del iz domače in svetovne književnosti pri nas. Sledile so ji zbirke Sto romanov, Nobelovci, XX. stoletje, Moderni klasiki, Veliki večni romani in nedavno vznikli Živi klasiki. Ob tem je treba navesti tudi zbirko Sinji galeb, najstarejšo zbirko za mladino pri nas, ki jo je MK začela izdajati sedem let po svojem nastanku leta 1945 in ki s 352 izdanimi naslovi še vedno oplaja branju naklonjeno mladino. Seveda ne gre spregledati knjižnih zbirk drugih založb, ki so prav tako prinašale ali prinašajo najboljšo bero iz svetovne in domače knjižne produkcije; od Delovih Vrhuncev stoletja do Beletrininih sodobnih edicij Klasična Beletrina in Zvezdna Beletrina ter najbrž še kakšne. Četudi se večina od njih ponaša s tehtnimi spremnimi besedili ustreznih strokovnjakov, zbirka Sto romanov slovi po najobsežnejših, najizčrpnejših in v široko duhovnozgodovinsko podlago umeščenih spremnih besedilih priznanih slovenskih literarnih zgodovinarjev. Dragocenost, ki jo bo težko ponovila katerakoli zbirka, ki utegne izhajati, kar je v skladu z enim od najbanalnejših in žal najbrž tudi resničnih razlogov, da sodobni (mladi) bralci obsežnih spremnih besedil ne berejo več. Enačaj med življenjem in »umetniškim razpoloženjem« oziroma biti gledalec svojega lastnega življenja in na ta način uiti ponavljajoči se enoličnosti vsakdana je moto, ki je imel za oba (Doriana Graya in Oscarja Wilda) omejen rok trajanja in jima po njegovem poteku namenil krut padec v pogubo. V prvem letniku Živih klasikov ponovno prihaja med bralce tudi edini roman in najpomembnejše ter najbolj razširjeno literarno delo irskega pisatelja, dramatika
Z nominiranimi pred kresno nočjo: Tina Perić

Z nominiranimi pred kresno nočjo: Tina Perić

Airbeletrina, 21. junij ― Za kresnika nominirane Ćrtice Tine Perić so roman o Miji in njeni družini. In o izbrisu, o katerem pa nihče ne govori, ne družina ne družba. Mijina zgodba ponudi vpogled v drugo plat slovenske osamosvojitve in razpada Jugoslavije. »Prvenec Tine Perić, čeprav se loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ni zagrenjeno branje. Birokratska poteza, ki je zadobila v otroškem življenju glavne junakinje posebno ime – ‘problem s papirji’ –, Mijinega očeta ni samo izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in mu onemogočila delati ter odvzela vseh pravic, temveč ga je tako rekoč izbrisala tudi iz njenega življenja. Na srečo ne trajno,« je zapisala sociologinja dr. Milica Antić Gaber. »Prvenec Tine Perić, čeprav se loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ni zagrenjeno branje.« Ćrtice so na Slovenskem knjižnem sejmu že osvojile nagrado za najboljši literarni prvenec leta 2024, letos pa so se najprej uvrstile med deseterico nominiranih za kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman preteklega leta. Na situ so ostale tudi, ko je petčlanska žirija (predsednik Igor Bratož, člani Kristina Kočan, Seta Knop, Igor Žunkovič in Tanja Petrič) izbrala peterico finalistov za 35. kresnika. Kdo od njih bo 23. junija na Rožniku prižgala ali prižgal kres? Ne, tega tu ne sprašujemo. V umetnosti ni zmagovalcev in poražencev. Berimo vse. Tudi nenominirane, seveda. V dneh pred kresno nočjo pa naj nas na AirBeletrini nagovorijo vse nominirane in oba nominirana: Anja Radaljac (prst v prekatu, Litera), Feri Lainšček (Kurja fizika, Beletrina), Ana Schnabl (September, Beletrina), Kazimir Kolar (Onečejevalec, Goga) … in Tina Perić, ki ji prisluhnimo tu in zdaj. Tina Perić (Fotografija: Matej Pušnik) Kje ste izvedeli, da ste uvrščeni v finalno peterico za nagrado kresnik? Kakšni so vaši občutki? »Klic sem dobila med pakiranjem in pripravami na pisateljsko rezidenco v Walesu.
Z nominiranimi pred kresno nočjo: Kazimir Kolar

Z nominiranimi pred kresno nočjo: Kazimir Kolar

Airbeletrina, 20. junij ― Kazimir Kolar v svoji tretji knjigi, za kresnika nominiranem romanu Onečejevalec, izdanem pri novomeški Gogi, povezuje prvine kriminalke, družbene satire in eksistencialne grozljivke. Zgodba se vrši v Ljubljani, kjer se vrstijo nenavadni incidenti: luže urina na javnih mestih, s fekalijami premazani spomeniki, skrivnostni samomori mladih žensk … »Onečejevalec je, na kratko povzeto, kronika perverzij, odklonskosti in transgresij, ki se misteriozno zgoščajo okoli enega lika. Je dokumentacija zmede, raztrganin, ki jih povzročijo nedefinirana agresija, nasilje, gnus, ki posežejo v red stvari. Na persono Theodorja Baumanna se ‘nalepijo’ mnoga naša vprašanja o naravi dobrega in zlega, o omejitvah spodobnosti in nespodobnosti, navsezadnje o naravi resničnosti in vlogi (meta)fikcije same,« v spremni besedi ugotavlja Silvija Žnidar. Je dokumentacija zmede, raztrganin, ki jih povzročijo nedefinirana agresija, nasilje, gnus, ki posežejo v red stvari. Onečejevalec se je letos najprej uvrstil med deseterico nominiranih za kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman preteklega leta. Na situ je ostal tudi, ko je petčlanska žirija (predsednik Igor Bratož, člani Kristina Kočan, Seta Knop, Igor Žunkovič in Tanja Petrič) izbrala peterico finalistov za 35. kresnika. Kdo od njih bo 23. junija na Rožniku prižgala ali prižgal kres? Ne, tega tu ne sprašujemo. V umetnosti ni zmagovalcev in poražencev. Berimo vse. Tudi nenominirane, seveda. V dneh pred kresno nočjo pa naj nas na AirBeletrini nagovorijo vse nominirane in oba nominirana: Anja Radaljac (prst v prekatu, Litera), Feri Lainšček (Kurja fizika, Beletrina), Ana Schnabl (September, Beletrina), Tina Perić (Ćrtice, Goga) … in Kazimir Kolar, mi mu prisluhnimo tu in zdaj. Kazimir Kolar (Fotografija: Matej Pušnik) Kje ste izvedeli, da ste uvrščeni v finalno peterico za nagrado kresnik? Kakšni so vaši občutki? »Klic sem dobil med službo. Novinarki Nini Gostiša sem iskreno zaupal: ‘Imel sem že po svoje n
še novic