Razpis za SEP 2025 je zaključen

Vilenica, 19. junij ― Razpis za nagrado SEP za mlade avtorje 2025 je zaključen. Vse prijave že obravnava strokovna žirija v sestavi Leonora Flis, Aljaž Koprivnikar, Jaruška Majovski, Gregor Podlogar in Suzana Tratnik. Ime nagrajenke/nagrajenca bo znano do 31. 7. 2025. Podelitev nagrade bo v okviru otvoritvene slovesnosti 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica 9. 9. ob 20.00 v Cankarjevem

Iz Picerista

Vrabec Anarhist, 18. junij ― Pizdača pa je brala: »Slišal sem jo, kako je hropla, kako je težko dihala, kako je njen prekleti mož, navaden kreten, tisti Dejan, stokal v šraufštoku. Glavo sem mu stisnil...
Z nominiranimi pred kresno nočjo: Ana Schnabl

Z nominiranimi pred kresno nočjo: Ana Schnabl

Airbeletrina, 18. junij ― V svojem tretjem romanu September (Beletrina, 2024) se Ana Schnabl posveča tematiki družinskega nasilja in njegovih dolgotrajnih posledic na žrtve. Bralke in bralci spoznamo občutljivo, a prodorno deklico Evelin, ji sledimo od otroštva do odraslega življenja ženske z uspešno kariero in lastnim stanovanjem. Četudi se iz zank preteklosti vsaj navidezno izmota, na čustveni ravni ostaja ujetnica stisk, ki sta jih v njej povzročila nasilni oče in neodločna, a ljubeča mati. »Ana Schnabl se teme loti previdno, a obenem neprizanesljivo, saj nasilnih prizorov ne olepšuje, pač pa jim ponudi prostor, da se izrazijo v vsej boleči celoti. Hkrati skozi dnevniške zapise, dialoge v obliki dramskega teksta in telefonska sporočila prikazuje, kako kompleksen in zagoneten je tovrstni položaj za tiste, ki so vanj vpleteni,« je januarja v kritiki za AirBeletrino ugotavljala Neža Kokol. »September ni le bildungsroman o odraščanju in nasilju, temveč tudi o pomenu prijateljstva in ljubezni, majhnih pozornostih in večjih odločitvah, ki nas držijo nad vodo tudi v trenutkih, ko sami morda nimamo več moči, da bi izplavali.« Ana Schnabl (Fotografija: Jaka Gasar) Roman September se je letos najprej uvrstil med deseterico nominiranih za kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman preteklega leta. Na situ je ostal tudi, ko je petčlanska žirija (predsednik Igor Bratož, člani Kristina Kočan, Seta Knop, Igor Žunkovič in Tanja Petrič) izbrala peterico finalistov za 35. kresnika. Kdo od njih bo 23. junija na Rožniku prižgala ali prižgal kres? Ne, tega tu ne sprašujemo. V umetnosti ni zmagovalcev in poražencev. Berimo vse. Tudi nenominirane, seveda. V dneh pred kresno nočjo pa naj nas na AirBeletrini nagovorijo vse nominirane in oba nominirana: Anja Radaljac (prst v prekatu, Litera), Feri Lainšček (Kurja fizika, Beletrina), Kazimir Kolar (Onečejevalec, Goga), Tina Perić (Ćrtice, Goga) … in Ana Schnabl, ki ji prisluhnimo tu in zdaj. Kje ste izvedeli, da ste uvrščeni v finalno pet
Vesel Bloomsday!

Vesel Bloomsday!

Airbeletrina, 16. junij ― Pri Jamesu na Rusem mostu je zmeraj živahno. Zdaj, v petek trinajstega, mimoidočega ustavijo trije srednješolci. »Smo iz Avstrije,« pove najzgovornejši med njimi. »Smo v šoli za nalogo dobili seminar o Joyceu. A nas lahko fotografirate?« In že pozirajo – prste iztegnejo v namišljene pištole, kakor bi bili frajerski junaki na plakatu za akcijski film. Zakaj pa tako?! »Ker moramo biti čim izvirnejši. Bomo tako. Upamo, da bomo dobili dobro oceno.« Upamo tudi mi … Srečno, fantje! Trije avstrijski srednješolci med udejanjanjem izvirnega seminarja o Joyceu v Trstu minuli petek, 13. junija 2025, na Rusem mostu v Trstu. (Fotografija: Andraž Gombač) Vsekakor se jim je naklonjeno smehljal bronasti pisatelj. Ki mu nazdravljamo – bodisi z njemu ljubim irskim viskijem bodisi z debelušnim romanom – prav danes, na njegov in naš praznik. Da, prav na današnji dan je James Joyce pred 121 leti svojo ljubo Noro Barnacle peljal na prvi zmenek … in potem je v ta datum, 16. junij 1904, ujel dogajanje romana Ulikses, modernistične mojstrovine, najpomembnejše in najpogosteje komentirane leposlovne knjige 20. stoletja. Po protagonistu Leopoldu Bloomu se praznik, ki ga danes obhajamo v Dublinu, Trstu, Pulju in drugod, pravzaprav povsod, kjer leži kak izvod Uliksesa, četudi še čakajoč na dovolj korajžnega bralca, imenuje Bloomsday. *** Bila je ljubezen na prvi pogled … in do zadnjega diha. James Joyce, rojen leta 1882 v predmestju Dublina, se je pri 22 letih zatrapal v dve leti mlajšo Noro iz Galwaya. Ona vanj. Potem ko je James leta 1941 umrl – mimogrede, zanimivo, isti letnici 1882 in 1941 oklepata tudi življenje velikanke moderne književnosti Virginie Woolf – je Nora še desetletje vztrajala tu gori, potem pa je legla k njemu. Dobite ju na pokopališču Fluntern v Zürichu, kjer sta preživela zadnje poglavje življenja. Nora in James 4. julija 1931 po poroki v Londonu. In še moški, ki mu je uspelo zakorakati v zgodovino. Že zelo zgodaj, komaj štiri m
še novic