AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2026

Airbeletrina, 5. oktober ― Uredništvo spletnega portala AirBeletrina tudi letos, petnajstič zapovrstjo, razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 6. november 2026 do polnoči. Žirija bo izbrala štiri finaliste. Glavna nagrada znaša 300 evrov. Na AirBeletrini bodo objavljene in honorirane tudi preostale tri izbrane kratke zgodbe. Njihove naslove bomo razglasili na svečanem večeru, kjer bomo prisluhnili poročilu žirije in pogovoru z nagrajenkami in nagrajenci. Vsak avtor sme sodelovati s samo eno zgodbo, ki mora biti izvirna in še neobjavljena. Zgodbe naj bodo v slovenščini, natipkane v pisavi Arial, z velikostjo pisave 12, razmikom 1,5 in obojestransko poravnavo. Dolžina zgodb naj ne presega 11.000 znakov brez presledkov. Besedila, ki ne bodo zadostila naštetim kriterijem, bodo izločena. Sprejemamo samo zgodbe v elektronski obliki. Zgodbo oddajte preko povezave, kjer boste v okenca vpisali svoje osebne in kontaktne podatke: ime, priimek, poštni naslov, telefon, elektronski naslov ter psevdonim, pod katerim bomo prispevke posredovali žiriji. O zmagovalcu bo odločala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo literarna kritičarka Sanja Podržaj, literarni kritik Matevž Rems ter klinična psihologinja in pisateljica Maja B. Kranjc. Žirija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli. Oddaj kratko zgodbo Dogodek je del programa Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. The post AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2026 appeared first on AirBeletrina.

Kje smo zdaj po Kleopatri?

Airbeletrina, 5. oktober ― Ponoči sem se zbujala in premišljevala, kaj ima Kleopatra skupnega z današnjimi ženskami. Ne toliko, zakaj sploh še pisati o njej, o ženski, o kateri je bilo skozi stoletja povedano, napisano, posneto in izmišljeno že skoraj vse, niti kaj je po vseh zgodovinskih zapisih, filmih, romanih in legendah sploh še mogoče povedati novega. Bolj me zanima nekaj drugega: kakšno presečišče med Kleopatrinim časom in našo današnjostjo je Vesna Milek ustvarila v romanu Kleopatra: novi svet. Morda precej močnejše, kot se zdi na prvi pogled. Pri biografskih romanih me nikoli ni zanimalo zgolj življenje zgodovinske osebnosti. Bolj gre za to, katero perspektivo izbere avtorica, zakaj izbere točno določen lik, katera vprašanja prepozna kot relevantna in koliko lastnega pogleda vnese v zgodbo. Predvsem pa me privlačijo vrzeli med zgodovinskimi dejstvi, tisti prostori, kjer zgodovina molči in v katere vstopa pisateljska domišljija. Pri biografskih romanih me nikoli ni zanimalo zgolj življenje zgodovinske osebnosti. Bolj gre za to, katero perspektivo izbere avtorica, zakaj izbere točno določen lik, katera vprašanja prepozna kot relevantna in koliko lastnega pogleda vnese v zgodbo. Kleopatro poznamo predvsem skozi moški pogled zgodovine. Ostala je ujeta med velike zgodbe svojega časa. Cezarja, Marka Antonija, Rim, vojne, imperij. Toda zdi se, da je Vesna Milek tvegala precej, ko je spregovorila s prvoosebnim glasom. Roman se bere kot dnevnik, recimo kot zapisi velike vladarice, ki ne govori več o sebi od zunaj, ampak nam dovoli vstopiti v svoj notranji svet. In prav tu se zdi Kleopatra najbolj zanimiva. Ko se pogovarja z dušami umrlih, denimo s Cezarjem, postane mehkejša, ranljivejša, intimnejša. V teh trenutkih uvidimo žensko, ki še vedno išče odgovore pri tistih, ki jih ni več. Zdi se, da je ta samogovor tudi oblika nujnega prevpraševanja. Kleopatra govori sama s seboj, ker se znajde na prelomnici in njene odločitve niso samo njene. Ob sebi ima sin

Mehurčki

Airbeletrina, 3. oktober ― Čakam taxi. Drevesa se že skubijo na pločnik, pritekla sem iz bloka, kjer živi, in sonce me objame kot topla bučna juha. Slečem jakno.  Spoznala oziroma zagledala sva se v kafiču, pravzaprav v restavraciji, kamor sem spontano šla na pijačo z dvema frendicama. Usedemo se, onidve zvečer ob sedmih naročita kavo pa neko ananas sladico, jaz pa radensko z okusom. In kozarec vode z ledom. Še vedno je poletje, čeprav je že jesen. September. Zagledala sva se. On je mene prvi in začne. Pecat. Se spogledovat. No, za to, seveda, rabiš dva. Oba sva se. Gostja in natakar. Načeloma nisem mehka recimo na natakarje, na moške v uniformah, na določeno obliko ali barvo las oziroma kar obstaja teh zunanjostnih specifik, in če že moram kaj izbrat, bi rekla rizz. Soft soft rizz. Ne vem. Ali pa, ko smo bolj na blizu, vonj človeka. Ali pa zgolj naklonjenost. Mogoče je v resnici vse zelo banalno in se zagledam v to, kako me drugi gleda, se pravi, se zagledam sama vase. Yes, exactly by the book. Psihologija by the book. Na tem mestu, da je jasno, ne govorimo o ljubezni in partnerskem odnosu, govorimo o flirtanju in dejtanju. Torej. Čakam taxi, vračam se z jutranjega dejta.  Ni stregel naše mize, vse poteka na daljavo. Zgleda mlajši, kot sem sama, mogoče petindvajset let, jaz mam mal čez trideset in pomislim še čisto kul razlika, ampak kakorkoli, tistega septembra me zaradi presuhcene postave, ki jo spretno skrivam pod ohlapnimi oblekami, in dveh kitk zamenjujejo za dvajsetletnico in predvidevam, da se fant zato zapali. Komunikacija čez teraso restavracije nemoteno poteka, pretok dopamina po telesu tudi, ampak v določenem trenutku je treba plačat in domov, ker je naslednje jutro služba. Vaje. Za hec grem še na WC, čeprav me niti malo lulat, tam ga srečam bolj na blizu, nič ne rečeva, samo jasno je, da sva si všeč. In to opazi njegov sodelavec za šankom, ki me milo spomni, da sem k njim spravila banjico Lidl sladoleda v zamrzovalnik in mi ga preda. Plačam, grem. Ča
Ko o branju spregovorijo mladi

Ko o branju spregovorijo mladi

Bralno društvo, 2. oktober ― Ko o branju spregovorijo mladi Ko o branju spregovorijo mladi: kaj smo odrasli slišali na tržaškem srečanju Pagina, Barbara Baloh Kaj se zgodi, če na srečanju o branju odrasli ne govorimo mladim o tem, zakaj bi morali brati, katere knjige so zanje primerne in kako naj postanejo bralci, temveč se vloge zamenjajo? Če mladi govorijo, odrasli pa poslušamo? Prav na tej predpostavki je bilo zasnovano dvodnevno srečanje Pagina dopo pagina – Il convegno dei ragazzi e delle ragazze sulla lettura, ki je 19. in 20. septembra 2026 potekalo v Trstu v okviru projekta L'Officina della lettura. Prvi dan so bili v središču mladi bralci in bralke, drugi dan pa je bil namenjen premisleku odraslih strokovnjakov o vprašanjih, ki so jih odprlimladi. Tudi vloga povabljenih strokovnjakov je bila zato nekoliko drugačna od običajne konferenčne vloge: v soboto smo bili predvsem aktivni poslušalci, v nedeljo pa smo iz slišanega izhajali v štirih tematskih razpravah. Sama sem sodelovala pri temi Diventare lettori, continuare a leggere – postati bralec in ostati bralec. Program prvega dne že z naslovi nastopov kaže, kako široko mladi razumejo svojo bralno izkušnjo. Govorili so o svojem odraščanju s knjigami, o knjigah, ki jim pomagajo razumeti svet in same sebe, o klasiki, fantazijski književnosti, kriminalkah, romantični književnosti in dark romance, o družbenih omrežjih, o šolskem branju ter o tem, kaj jih pri knjigah pritegne in kaj od njih odvrača. Vsakemu nastopu je sledilo vprašanje odraslim. Smer komunikacije je bila torej zavestno obrnjena: tokrat niso odrasli spraševali mladih, kaj in koliko berejo, temveč so mladi spraševali odrasle, kako razumemo njihovo branje. Konferenca, ki so jo soustvarili mladiŠele po srečanju sem iz gradiva, ki so ga pripravile organizatorke, bolje razumela, kako pomemben je bil proces, ki je do dogodka pripeljal. Mladi namreč niso bili povabljeni šele kot nastopajoči na že pripravljeno konferenco. V projekt so bili vključeni od njegovega

Vse naše ljubezni z Mašo Jelušič in Draganom Petrovcem

Airbeletrina, 2. oktober ― Maša Jelušič, doktorica znanosti, organizatorica kulturnih dogodkov in pisateljica. Dragan Petrovec, pravnik, kriminolog, pisatelj in kolumnist. Maša Jelušič je napisala kriminalko Profesor je končno mrtev, o kateri je Dragan Petrovec zapisal  “Privlačnosti avtorica ne išče z grozljivostjo posamičnih prizorov. Tudi glavna junakinja je sveže nasprotje ustaljenim likom domačih kriminalistov” The post Vse naše ljubezni z Mašo Jelušič in Draganom Petrovcem appeared first on AirBeletrina.

NOVINARSKA KONFERENCA – JENKOVI DNEVI IN JENKOVA NAGRADA 2026

Društvo slovenskih pisateljev, 2. oktober ― JENKOVI DNEVI in JENKOVA NAGRADA 2026 Zavod za turizem in kulturo Kranj, Kulturno društvo Simona Jenka – Šmonca Mavčiče in Društvo slovenskih pisateljev vas vljudno vabimo na novinarsko konferenco ob naznanitvi Jenkovih dnevov in letošnjih nominirancev za Jenkovo nagrado. Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev v okviru Jenkovih dni, ki se oktobra vršijo v Kranju. Novinarska konferenca bo v četrtek, 8. oktobra 2026, ob 11:30 v dvorani Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana. Na novinarski konferenci bodo spregovorili: Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Darinka Kozinc, predsednica komisije za Jenkovo nagrado 2026, Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Rudi Zevnik, predsednik Kulturnega društva Simona Jenka – Šmonca Mavčiče. Prijazno vabljeni!  
še novic