Marina Abramović v Firencah

Marina Abramović v Firencah

ARS Svet kulture, 12. oktober 2018 ― O razstavi Čistilka v Palazzo Strozzi, kjer si lahko ogledate delo "babice performansa" Marine Abramović The Cleaner (slo. Čistilka) – je naslov velike retrospektivne razstave svetovno znane umetnice srbskega rodu Marine Abramović, na kateri si lahko ogledate okoli sto del te slikarke, ki je skozi desetletja postala »babica performativne umetnosti«, kot si sama pravi. Razstavo si ogleda po več tisoč obiskovalcev na dan, za Svet kulture pa je vtise z razstave zbral naš dopisnik Janko Petrovec. V oddaji se bomo dotaknili tudi dobitnika alternativne Nobelove nagrade za književnost, razstave Vuka Čosića v ljubljanski Galeriji P74 in premiere odrske priredbe proznega dela libanonskega pisatelja Kahlila Gibrana Prerok, ki jo postavljajo na oder v Kranju. Ob koncu pa se bomo ozrli na Kitajsko, kjer še vedno odmeva afera z igralko Binbing.
Žaba

Žaba

ARS Gremo v kino, 12. oktober 2018 ― Bosanski film Žaba, ki je na sporedu v art mreži, je na ponedeljkovi premieri pospremil igralec Emir Hadžihafisbegović Bosanski film Žaba, ki je na sporedu v art mreži, je na ponedeljkovi premieri pospremil igralec Emir Hadžihafisbegović, gost oddaje Gremo v kino. Na spored pa prihajajo tudi prvi filmi, ki dišijo po oskarjih – med njimi Prvi človek Damiena Chazella. Ocenili bomo še filma Zaljubljen v mojo ženo, Težave v motelu el Royal in govorili tudi o filmih, ki na veliko platno postavljajo Ivana Cankarja.
Rene Rusjan v Mestni galeriji Nova Gorica

Rene Rusjan v Mestni galeriji Nova Gorica

ARS Likovni odmevi, 11. oktober 2018 ― Pregledna razstava "Epizoda v mreženju spomina" Rene Rusjan je kot kiparka ustvarjala le krajše začetno obdobje, kmalu je namreč v središče svoje prakse postavila komunikacijo; postala je zbiralka in pripovedovalka zgodb, ki jo zanimajo spomini prostorov, ljudi, človeštva. Več kot 30 let deluje na polju sodobnih umetnosti, njeno široko področje delovanja pa se, poleg pedagoške dejavnosti na področjih kiparstva in sodobnih umetniških praks, razteza od vizualne, intermedijske in uprizoritvene umetnosti, scenografije, oblikovanja do kuriranja razstav in kompleksnejših umetniških projektov. Predstavila se je v številnih eminentnih galerijah, a vse bolj so jo zanimala okolja izven galerij in projekti, ki komunicirajo na drugačne načine. Novogoriška razstava je tako poskus osmišljanja njenega celotnega umetniškega opusa. Kot prostorsko situacijo, sestavljanko kosov, umetniških del, dokumentov in fragmentov, sta jo zasnovala galerist Primož Nemec in umetnostna zgodovinarka Saša Nabergoj.
Frankfurtski knjižni sejem in Dan arhitektov

Frankfurtski knjižni sejem in Dan arhitektov

ARS Kulturna panorama, 11. oktober 2018 ― 70. knjižni sejem v Frankfurtu je združil vso svetovno založniško industrijo, v Ljubljani pa so podelili priznanja za arhitekturo Častna gostja sejma v Frankfurtu je bila letos Gruzija, prvič pa se je kot častna gostja leta 2022 predstavila tudi Slovenija. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli pregledno razstavo članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in podelili strokovna priznanja. Predstavljamo tudi Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov 2018, ki ga letos posvečajo grafiki ter razstavo slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča. Strnili smo vtise s prevajalskega simpozija, v oddaji pa predstavljamo tudi poudarke letošnjega 53. festivala Borštnikovo srečanje.
Ljubljanska opera v novo sezono s Hoffmanovimi pripovedkami

Ljubljanska opera v novo sezono s Hoffmanovimi pripovedkami

ARS Svet kulture, 11. oktober 2018 ― V Ljubljani bo nocoj premiera najbolj znanega dela Jacquesa Offenbacha, opere Hoffmanove pripovedke Danes o prvi premieri nove sezone v ljubljanski operi – Hoffmanovih pripovedkah, najbolj znanemu glasbenemu delu francoskega skladatelja Jacquesa Offenbacha, ki ga na oder postavlja režiser Aleksandar Popovski. V nadaljevanju bomo napovedali dokumentarni portret o bioenergetiku Marjanu Ogorevcu, oglasili se bomo s Frankfurtskega knjižnega sejma in pokomentirali osvežen protokol podeljevanja Jenkove nagrade. Danes so namreč razglasili enajst nominirancev. Vabljeni k poslušanju!
Frankfurtski knjižni sejem

Frankfurtski knjižni sejem

ARS Svet kulture, 10. oktober 2018 ― Častna gostja letošnjega sejma je Gruzija V oddaji najprej nekaj podrobnosti o letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo v naslednjih dneh združil vso svetovno založniško industrijo. Iz Nemčije bomo potovali v Rim, kjer so pripravili razstavi dveh velikih mojstrov slike – Andyja Warhola in Jacksona Pollocka. V Cankarjevem domu bo nocoj predpremiera odmevnega slovenskega filma Posledice, vabimo pa vas tudi na gledališko premiero in koncert.
Razstava Pietra Bruegla na Dunaju

Razstava Pietra Bruegla na Dunaju

ARS Svet kulture, 9. oktober 2018 ― Na Dunaju so odprli razstavo z naslovom Roka mojstra Pietra Bruegla. Danes bomo predstavili novo knjigo Miroslava Košute o Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in se podali na Dunaj, kjer se v Umetnostnozgodovinskem muzeju ponuja enkratna priložnost za ogled slik Pietra Bruegla starejšega. Predstavili bomo razstavo o plesalki in koreografinji Snježani Premuš v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
Brane Mozetič

Brane Mozetič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. oktober 2018 ― Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že  kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite.

004: Živa epizoda I: Živi mrtveci v živo

O.B.O.D., 9. oktober 2018 ― Četrta epizoda podkasta O.B.O.D. je bila posneta pred živim občinstvom na konvenciji Na meji nevidnega. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat razglabljali o filmih z zombiji; vse od Romerovih klasik do serije iZombie. Mito mimogrede prizna, da se mu zombiji gravžajo, naj so hitri ali počasni, in da ima pred občinstvom tremo, tako da redko pobere mikrofon, še ko […]
Film o zgodovini za zgodovino

Film o zgodovini za zgodovino

ARS Svet kulture, 8. oktober 2018 ― Slovenska filmska dediščina je prvi pomnik filmski umetnosti postavila v Baški grapi, kjer je pred 70. leti nastajal celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji Slovenska filmska dediščina je prvi pomnik filmski umetnosti postavila v Baški grapi, kjer je pred 70. leti nastajal celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji. Ideja o Rastoči knjigi pa je dobila novo uresničitev in obeležje v prostorih Gimnazije Novo mesto, kjer je postavljen kip Gimnazijke Tomislava Blaževića. Poslušajte oddajo Svet kulture.
Glasba za orgle in tolkala

Glasba za orgle in tolkala

ARS Obiski kraljice, 8. oktober 2018 ― Z deli Rameauja in Mozarta oz. s priredbami njunih del za to zanimivo zvočno kombinacijo, se bosta predstavila tolkalist Henri Charles Caget in organist Yves Rechsteiner Tokrat vas vabimo k poslušanju glasbe za tolkala in orgle. Z deli Rameauja in Mozarta oz. s priredbami njunih del za to zanimivo zvočno kombinacijo, se bosta predstavila tolkalist Henri Charles Caget in organist Yves Rechsteiner. Oba sta večkrat nastopila tudi na Festivalu Radovljica.
Štajerska, Pa če hoč’mo zapet

Štajerska, Pa če hoč’mo zapet

ARS Za en bokal muzike, 8. oktober 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bomo slišali pevce in godce s Štajerskega: iz Lancove vasi pri Ptuju in Slivnice na Kozjanskem, kot so zapeli in zaigrali leta 1979. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Denis Poniž: Sedem esejev za sedemdeset let

Denis Poniž: Sedem esejev za sedemdeset let

ARS Izšlo je, 8. oktober 2018 ― Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je obogatil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o preteklih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo.
O Arsu

O Arsu

ARS Arsov forum, 8. oktober 2018 ― Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Radijska približevanja I.: Spomini na začetek

Radijska približevanja I.: Spomini na začetek

ARS Čas, prostor in glasba, 8. oktober 2018 ― V oddaji Spomini na začetek, ki smo jo posvetili 90. obletnici slovenskega radia, bomo najprej predvajali četrti stavek 'Religioso, iz Suite za orkester Slavka Osterca V oddaji Spomini na začetek, ki smo jo posvetili 90. obletnici slovenskega radia, bomo najprej predvajali četrti stavek ‘Religioso, iz Suite za orkester Slavka Osterca v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča. Za oddajo pa smo izbrali tudi dve zanimivi deli, ki sta nastali v bližini časa, da bi se med seboj povezali in spregovorili na različna načina. Ti deli sta: Koncert za klavir in pihala Slavka Osterca in Koncert za klavir in pihala (s kontrabasi) Igorja Stravinskega. Osterčevo delo, nastalo leta 1933, je zaigral pianist Bojan Gorišek, orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Uroš Lajovic. Delo Igorja Stravinskega, ki je nastalo devet let pred Osterčevo skladbo – leta 1924, pa je zaigral pianist Aldo Tramma, simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana je dirigiral Anton Nanut. V vmesnem času je začel oddajati Radio Ljubljana. Oddajo »Spomini na začetek« – prvo oddajo ob 90. obletnici slovenskega radia, ki ima stalni naslov »Čas, prostor in glasba«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.
ABONMA SIMONA SEMENIČ

ABONMA SIMONA SEMENIČ

ARS Oder, 8. oktober 2018 ― Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada, večkratna Grumova nagrajenka, njena besedila so bila prevedena in uprizorjena doma in v tujini. Je avtorica mlade zrele generacije, ki ima močan vpliv na slovensko sodobno dramatiko s svojimi gledališkimi deli, zaslužna pa je tudi za razvoj in samorazvoj dramskega pisanja, najprej s skupino Preglej, pozneje z dramskimi delavnicami na Tednu slovenske drame. Njena značilnost in posebnost pa je tudi v tem, da kot celostna ustvarjalka nekatera dela napiše tudi za lastno izvajanje, je torej tudi performerka in tudi na tem področju eksperimentalna in inovativna. Festival Mesto žensk je letos programski sklop Mesto umetnic posvetil Simoni Semenič, in v njem cikel: Abonma Simona Semenič, v katerem se bodo zvrstili performansi, predstave, predavanja in bralna uprizoritev najnovejšega odrskega dela, revija Amfiteater pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim gledališkim inštitutom pripravila tudi simpozij o dramatiki Semeničeve, z naslovom Vsak cuka svojo delicijo, mi pa smo pripravili oddajo Oder, v kateri bodo Maja Šorli, Alja Lobnik in Janez Janša na kratko predstavili svoj pogled na dramsko in uprizoritveno poetiko Simone Semenič.
Katarina Majerhold: Kriza smisla filozofije

Katarina Majerhold: Kriza smisla filozofije

ARS Esej na radiu, 8. oktober 2018 ― Filozofinja in urednica Katarina Majerhold je raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Je avtorica in urednica znanstvenih publikacij o slovenskem visokem šolstvu in članica uredništev znanstvenih […] Filozofinja in urednica Katarina Majerhold je raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Je avtorica in urednica znanstvenih publikacij o slovenskem visokem šolstvu in članica uredništev znanstvenih revij. V oddaji boste slišali njen esej z naslovom Kriza smisla filozofije. Bereta ga Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz skladbe Prvi godalni kvartet Dušana Bavdka v izvedbi Ljubljanskega godalnega kvarteta. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Kokot, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Stanka Hrastelj: Prva dama / Bojan Sedmak: Mraken ali Bitje ponoči / Rafael Argullol: Prekleta popolnost / Lindsay Rogers: Partizanski kirurg

Stanka Hrastelj: Prva dama / Bojan Sedmak: Mraken ali Bitje ponoči / Rafael Argullol: Prekleta popolnost / Lindsay Rogers: Partizanski kirurg

ARS S knjižnega trga, 8. oktober 2018 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Stanke Hrastelj Prva dama, pesniška zbirka Bojana Sedmaka Mraken ali Bitje ponoči, eseji Rafaela Argullola v knjigi […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Stanke Hrastelj Prva dama, pesniška zbirka Bojana Sedmaka Mraken ali Bitje ponoči, eseji Rafaela Argullola v knjigi Prekleta popolnost in pričevanje Lindsaya Rogersa Partizanski kirurg. Recenzije so napisali Simona Kopinšek, Marija Švajncer, Drago Bajt in Iztok Ilich.
še novic