Vizije vizualnega

ARS Svet kulture, 15. april 2019 ― V Galeriji Photon je na ogled razstava Rudolfa Sikore, enega najbolj izvirnih slovaških vizualnih umetnikov Premišljevanje o globalnem svetu, ekoloških grožnjah, vizijah, s katerimi se mnogokrat oddaljujemo od antropocentričnosti, zaposluje mnoge umetnike. Svojo kozmološko vizijo, ki je vključena tudi v socialni aktivizem, tokrat v Galeriji Photon v Ljubljani na razstavi z naslovom Sam s fotografijo, deli eden izmed najbolj izvirnih slovaških vizualnih umetnikov Rudolf Sikora. O korenitih preobrazbah, ki človeka doletijo v življenju pa s svojimi stvaritvami v Galeriji Božidar Jakac spregovori umetnica Vera Stanković, ki se največ posveča keramiki. Naslov njene samostojne razstave je Trans-formacije ali Poslovilna zabava, v oddaji Svet kulture po 16. uri pa se bomo posvetili tudi danes začetemu festivalu Transgeneracije.

Ana Obreza, prejemnica nagrade za najboljšega mladega dramatika na 49. Tednu slovenske drame

ARS Oder, 15. april 2019 ― Ustvarjalnost ni ustreznost, sprejemljivost, perfektnost predvidenega »Dramsko besedilo Iskalci zlata v svoji eklektičnosti, zgoščenosti prizorov, širokem naboru motivov, preskokih, nepričakovanih povezavah, v privzdignjenem, na trenutke deklamacijskem jeziku v ozadju skriva natančno strukturo parov, ki si tiho postavljajo eno in isto vprašanje. In zdi se, da na Driadino vprašanje »Kaj je zlato?« kljub ›pravilnemu‹ odgovoru, ki ga poda Herakles, lahko sami iščemo še drugačen odgovor,« je v strokovni utemeljitvi nagrade za najboljšega mladega dramatika na 49. Tednu slovenske drame zapisala žirija. O Iskalcih zlata, ki so – kot jih opredeli žirija za podelitev nagrade – iskalci odnosa, nedosegljivega in neuresničljivega in o iskateljstvu – človeškem in umetniškem – se je z Ano Obreza pogovarjala Saška Rakef.

Olga Tokarczuk

ARS Ars humana, 15. april 2019 ― O literaturi kot o popolnosti nenatančnih oblik in vsem, kar iz nje izrašča Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.

Velikonočna orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 15. april 2019 ― Praznično obarvane toccate in preludiji Tokrat vas vabimo k poslušanju praznično obarvanih toccat, preludijev in drugih kompozicij, primernih za izvedbo v velikonočnem času, ki se izvajajo tako v liturgiji kot na koncertih. Tu in tam med veličastno zvenečimi kompozicijami najdemo tudi nekaj bolj lirično in meditativno obarvanih orgelskih del.

Marko Sosič: Kruh, prah

ARS Izšlo je, 15. april 2019 ― Roman o krivdi in potovanju po njeni temni pokrajini Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, ker so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Slikar Vladimir Leben

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 14. april 2019 ― »Potrebujem nek impulz, da lahko čustvujem, da na tem gradim sliko. Da vem, kje je začetek in kje je konec.« Vladimir Leben je slovenski slikar srednje generacije, ki večino svojega opusa gradi na “slikarstvu s klasičnimi upodobitvenimi tehnikami, zlasti figuralne kompozicije s kompleksnimi narativnimi in simbolnimi vsebinami,” zapiše kritik Brane Kovič in nadaljuje: “Ta način slikarskega razmišljanja odlikuje dela Vladimirja Lebna, ki domiselno in duhovito ter včasih provokativno in kritično razpira širok tematski in motivni razpon svojih videnj in umevanj bivanjskih in kulturnih vprašanj.” Na slikah Vladimirja Lebna najpogosteje srečujemo živali, njihove pojave, pogledi in medsebojne konstelacije pa tvorijo metaforične, žive in sporočilno odprte narativne strukture. Poleg slikarstva njegov opus obsega tudi objekte, ilustracije, animacije in kratki animirani film. Njegovo delo Plesoči medvedi smo pred kratkim videli na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, v Moderni galeriji, trenutno pa so tri njegova platna na ogled v spodnji avli Cankarjevega doma, v rubriki Likovni kritiki izbirajo, razstavlja pa tudi na 13. Slovenskem bienalu ilustracije. Vladimirja Lebna je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Albino center, olje na platnu, 2008 Das leben ist schön, 2010

Točka oslabljenega vida

ARS Likovni odmevi, 13. april 2019 ― Fotograf DK na razstavi Scotoma razmišlja o vrzeli v pogledu Izraz scotoma na medicinskem področju označuje točko oslabljenega vida, fotograf Damjan Kocjančič, znan kot DK, pa ga metaforično razume kot vrzel v percepciji. Hkrati gre za naslov njegove konceptualno kompleksne razstave, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič, odpira pa vprašanja o pogledu in vrzeli v zaznavanju, prepoznavanju in dojemanju vidnega. Avtorjeva prva razstava abstraktnih fotografij na ogled postavlja nekaj več kot 90 del, povezanih v šest serij. Ob razstavi so izdali obsežen katalog, za katerega je poleg kustosinje Marije Skočir besedilo prispevala tudi teoretičarka Marina Gržinić.

Minilo je 150 let od rojstva Riharda Jakopiča

ARS Kulturna panorama, 12. april 2019 ― Ob 150-letnici rojstva Riharda Jakopiča bomo razmišljali o njegovem pomenu za moderno slovensko umetnost Ob 150-letnici rojstva Riharda Jakopiča bomo razmišljali o njegovem pomenu za moderno slovensko umetnost in se pogovarjali z likovnim umetnikom Milanom Eričem, ki je minuli teden prejel Jakopičevo nagrado za življenjsko delo. Z razstavo fotografa Damjana Kocjančiča v ljubljanski Galeriji Jakopič bomo sklenili sklop prispevkov ob obletnici osrednje osebnosti slovenskega slikarstva prve polovice 20. stoletja. V drugi polovici oddaje bomo govorili o še neobjavljeni zapuščini Srečka Kosovela, ki je izšla v dveh zvezkih pod naslovom Vsem naj bom neznan, povzeli bomo mariborsko okroglo mizo o umetnosti v javnem prostoru in dogajanje na festivalu Sindikat odklonskih entitet. Ob koncu Kulturne panorame se bomo podali v Peking, kjer v največjem muzeju na svetu gostuje Narodni muzej Slovenije.

Ob jubileju

ARS Svet kulture, 12. april 2019 ― »Ne delaj predmeta, ampak prikazen.« Rihard Jakopič Na današnji dan pred 150-imi leti se je rodil slovenski impresionistični slikar, ustanovitelj šol, Jakopičevega paviljona in soustanovitelj Narodne galerije ter akademik Rihard Jakopič. V oddaji se mu na kratko poklanjamo, v nadaljevanju pa o dveh nocojšnjih premierah: v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana ter Gledališču Koper, in s področja odrskih umetnosti tudi o festivalu Sindikat, ki se začenja jutri. Pred koncem pa še o gostovanju Dresdenske filharmonije v okviru Zlatega abonmaja in o nedeljskih Mozartinah. Vabimo vas k poslušanju!

Kanalska in Ziljska dolina

ARS Za en bokal muzike, 12. april 2019 ― Slišali bomo arhivske posnetke pesmi iz koroških Kanalske in Ziljske doline V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali arhivske posnetke pesmi iz koroških Kanalske in Ziljske doline, ki so bile v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljene ob izidu dveh knjig pesmi iz teh krajev dr. Zmage Kumer leta 1987.

Andrej Tomažin: Anonimna tehnologija / Franci Novak: Vračanje pogleda

ARS S knjižnega trga, 11. april 2019 ― Aleksandar Gatalica: Velika vojna / Branko Gradišnik: Julij avgusta V oddaji S knjižnega trga bomo ocenili zbirko zgodb Andreja Tomažina Anonimna tehnologija, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Francija Novaka Vračanje pogleda, romanu Aleksandra Gatalice Velika vojna in potopisu Branka Gradišnika Julij avgusta. Recenzije so napisali Martina Potisk, Nada Breznik, Matej Bogataj in Mare Cestnik.

Vsem naj bom neznan

ARS Svet kulture, 11. april 2019 ― Pri založbi Goga so v dveh knjigah izšli še neobjavljeni zapisi iz zapuščine Srečka Kosovela Srečko Kosovel, ki je v 22 letih svojega življenja ustvaril intenziven pesniški opus, je eno najpomembnejših imen slovenske literature 20. stoletja. V tako kratkem času je skorajda neverjeten njegov prehod od impresionizma čez ekspresionizem do konstruktivizma. Zdaj imamo bralci priložnost, da pogledamo v še neobjavljeno Kosovelovo zapuščino. Pri založbi Goga so namreč pod naslovom Vsem naj bom neznan v dveh knjigah, na skupno skoraj 2000 straneh, izšli zapisi iz Kosovelove zapuščine, ki so do danes ostali še neobjavljeni. V oddaji tudi o premieri baleta Giselle v SNG Opera in balet Ljubljana, gostovanju Narodnega muzeja Slovenije na Kitajskem ter skladatelja Vinka Globokarja in orkestra Slovenske filharmonije v Zagrebu.

Kurja polt, Tranzit, Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma, Hellboy

ARS Gremo v kino, 11. april 2019 ― V Ljubljani poteka festival žanrskega filma Kurja polt, pogovarjamo se s Christianom Petzoldom, avtorjem filma Tranzit. V oddaji Gremo v kino bomo poročali o 6. izdaji festivala žanrskega filma Kurja polt – osrednji gost festivala je filipinski cineast Khavn de la Cruz –, pogovarjali se bomo s Christianom Petzoldom, avtorjem filma Tranzit, poleg tega bomo ocenili animacijo Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma in akcijsko pustolovščino Hellboy. Vabljeni k poslušanju!

Mojster filmske glasbe – Nino Rota

ARS Čas, prostor in glasba, 11. april 2019 ― Z zvočnim filmom je glasba postala pomemben dejavnik filmske zgodbe. Z zvočnim filmom je glasba postala pomemben dejavnik filmske zgodbe. Prvi celovečerni zvočni film je nastal leta 1927; v njem je nastopil priljubljeni pevec popularne glasbe Al Jolson. Ta je med drugim pomagal do prvega svetovnega uspeha mlademu skladatelju Georgu Gershwinu. Zvočni filmi so spremenili pogled na filmsko umetnost. Glasba pa je postala filmsko kreativna – podoba stila. Tako je italijanski neorealizem v svojem zlatem obdobju s filmi o malih ljudeh celo omejil vpliv Hollywooda. Glasba pa je v teh filmih imela pomembno vlogo. To so opazili tudi onstran oceana. V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo predvajali filmsko glasbo, ki jo je ustvaril legendarni italijanski skladatelj Nino Rota. Predvajali bomo glasbo za filme: Leopard Luchina Viscontija, Cesta Federica Fellinija in Waterloo Sergeja Bondarčuka. Filharmoničnemu orkestru iz Monte Carla bo dirigiral Gianluigi Gelmetti. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo je pripravil Pavel Mihelčič

Drago Jančar: Rajši črno pogorišče

ARS Esej na radiu, 10. april 2019 ― V oddaji boste slišali Rajši črno pogorišče, esej iz knjige Brioni: eseji in drugi zapisi, ki je izšla leta 2002 pri Mladinski knjigi Pisatelj Drago Jančar je avtor številnih esejev. V oddaji boste slišali Rajši črno pogorišče, esej iz knjige Brioni: eseji in drugi zapisi, ki je izšla leta 2002 pri Mladinski knjigi. Besedilo bereta napovedovalca Mateja Perpar in Jure Franco, glasbeni vložki so odlomki Cantusa modestusa skladatelja Matija Krečiča v izvedbi Mladinskih ljubljanskih solistov in pianista Davorina Morija; tonski mojster je bil Jernej Boc, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Filmski festival Kurja polt in likovna razstava Ivana Roba

ARS Svet kulture, 10. april 2019 ― V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se danes začenja 6. izdaja festivala žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se danes začenja festival žanrskega filma Kurja polt. Letošnji tematski poudarek je »frikovstvo« na velikem platnu, spake, čudaki in drugi posebneži, ki krasijo pokrajine žanrskih filmov. Nekaj minut čez šestnajsto bomo predstavili še pregledno razstavo likovnih del Ivana Roba v Muzeju sodobnih umetnosti Ugo Carà v Miljah. Vabljeni k poslušanju!

Novice

podkasti