Beneški filmski festival, Zgodbe iz kostanjevih gozdov, Bolečina in slava, Koža

ARS Gremo v kino, 2. september 2019 ― Vrhunci Beneškega filmskega festivala, pogovor z režiserjem filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorjem Božičem, oceni filmov Bolečina in slava Pedra Almodovarja in Koža Guya Nattiva. V oddaji bomo poročali o vrhuncih letošnjega Beneškega filmskega festivala, gost v oddaji bo Gregor Božič, režiser igranega celovečernega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki bo doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Torontu, poleg tega bomo ocenili avtobiografski film Pedra Almodovarja Bolečina in slava in biografsko dramo Koža scenarista in režiserja Guya Nattiva.

Sarival Sosič: Jaz sam / Anna Świrszczyńska: Baba sem

ARS S knjižnega trga, 2. september 2019 ― Joanna Bator: Temno, skoraj noč / Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21. stoletje V oddaji S knjižnega trga se bomo poglobili v roman Sarivala Sosiča Jaz sam, pesniško zbirko Anne Świrszczyńske Baba sem, roman Joanne Bator Temno, skoraj noč in knjigo Yuvala Noaha Hararija 21 nasvetov za 21. stoletje. Recenzije so napisali Lea Flis, Diana Pungeršič, Klemen Kordež in Martin Lipovšek.

Avgustovske novosti za mlade bralce

ARS Svet kulture, 2. september 2019 ― Pregledali bomo knjižne naslove, namenjene otrokom in mladini, ter povzeli dogajanje na Beneškem filmskem festivalu Na prvi šolski dan bomo prelistali novosti, ki jih je na knjižne police otroške in mladinske literature prinesel zadnji počitniški mesec avgust: med drugim pesniško zbirko za mlade bralce Ljubezni to pesem Miroslava Košute ter slikanico Andreja Rozmana Roze in Zvonka Čoha O začaranem žabcu. Oglasili se bomo tudi s poudarki minulega konca tedna na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Vabljeni in vabljene k poslušanju!

Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli

ARS Jezikovni pogovori, 2. september 2019 ― Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje so: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Lavreatke literarnih nagrad

ARS Kulturna panorama, 30. avgust 2019 ― Ta teden so podelili kar tri literarne nagrade - Veronikino za poezijo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v Novem mestu, naš program Ars pa je izbral avtorico najboljše zgodbe hišnega natečaja Nagrade Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo smo podelili na odprtju festivala Noči v Stari Ljubljani, ki se ga že sedmič zapored udeležuje tudi Tretji program Radia Slovenija. Seznanili vas bomo s poudarki projekta Ars na Nočeh v Stari Ljubljani, ki je tudi letos na ulico prinesel poglobljen razmislek, glasbo in literaturo. Obiskali smo tudi poletno šolo Moderne galerije, ki sta jo zasnovala priznani ruski filozof in kurator sodobne umetnosti Boris Groys in direktorica Zdenka Badovinac. Ob koncu pa vam bomo približali tretji mednarodni bienale akvarela Castra v Ajdovščini.

Arsov popoldan in večer v stari Ljubljani

ARS Svet kulture, 30. avgust 2019 ― V Mestnem muzeju Ljubljana in v etru ob 17. uri pripravljamo pogovor o predlogu novele zakona o medijih, o njegovih rešitvah, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti. Po včerajšnjem odprtju festivala Noči v stari Ljubljani se danes nadaljuje program, ki ga sooblikuje naš radio. Jutri se končujejo Salzburške poletne igre; kakšen je bil letošnji program, bo pojasnil poročevalec Dejan Juravič.

Ivo Lenščak v Pilonovi galeriji v Ajdovščini

ARS Likovni odmevi, 30. avgust 2019 ― Pregledna razstava ob 90. obletnici rojstva Pregledna razstava Ivo Lenščak, slikar je rezultat popisa zapuščine umetnika, nečaka Vena Pilona, ki presega sto del. Približno polovica del je nastala na papirju in v tem sklopu so najboljše njegove študijske risbe iz akademije. V grafiki mojstrsko ustvarja v tehnikah litografije, lesoreza in jedkanice, vse iz časa študija v Ljubljani. V slikarstvu uporablja različne nosilce in materiale. V arhivu galerije hranijo tudi korespondenco med Ivom Lenščakom in Venom Pilonom, ki je bila pomembna opora pri razumevanju Lenščakovega odnosa do lastne ustvarjalnosti. Ideja o pregledni razstavi je rasla skupaj s popisom njegove zapuščine, umetnikovo življenje in delo je predstavljeno s pomočjo dokumentarnega gradiva, likovne zapuščine družine in spominov prijateljev, sodelavcev in njegove ožje družine. Ob razstavi, ki bo odprta do 13. oktobra, je izšel tudi obsežen katalog. K pogovoru o razstavi je Maja Žel – Nolda v oddaji Likovni odmevi povabila direktorico Pilonove galerije Tino Ponebšek, ki je s Tanjo Cigoj tudi kustosinja razstave.

Željko Kozinc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. avgust 2019 ― Vedno želim biti svoj. Sem radoveden človek, med drugi pove Željko Kozinc v intervjuju. Njegov opus mu pritrjuje. Željko Kozinc je izjemno vsestranski avtor. Kot scenarist se je podpisal pod vrsto zanimivih scenarijev – po njegovih scenarijih je Božo Šprajc posnel družbenokritična filma Krč (1979) in Dih (1983), Jane Kavčič otroški film Učna leta izumitelja Polža (1982), Andrej Mlakar pa Christophoros (1985), ki tematizira spravo med nekdanjima sovražnikoma. Zelo obsežen je Kozinčev pripovedni opus, katerega razpon sega od vojnih travm do sodobnosti, njegova poezija pa se sicer navezuje na intimistično izkušnjo in tradicijo, vendar jo prenavlja in posodablja z modernističnimi intervencijami. Njegova najnovejša zbirka Pomlad kot zmeraj tako predstavlja avtorja kot pesnika, ki še ni rekel poslednje besede. Še najbolj znan in bran je umetnik po svojih potopisih, hvalnicah domovini in njenim lepotam ter zanimivostim. Toda čeprav so njegovi potopisi pisani kot spodbuda morebitnim izletnikom, se Kozinc ne odpove osebnim komentarjem, kot na primer v besedilu o jasi Kunč. Ob okroglem jubileju se je z Željkom Kozincem pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 30. avgust 2019 ― Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče […] Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče hišno muziciranje.

Sodobna slovaška orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 29. avgust 2019 ― Juraj Beneš, Miro Bázlik in Roman Berger so trije sodobni slovaški skladatelji, ki pišejo tudi za orgle. Juraj Beneš, Miro Bázlik in Roman Berger so trije sodobni slovaški skladatelji, ki pišejo tudi za orgle. Njihov slog komponiranja je različen, združuje pa jih zanimanje za ustvarjanje solistične in komorne glasbe, s katero so se skozi leta uveljavili tako na Slovaškem kot na tujem. Očitno vse tri glasbene ustvarjalce privlačijo tudi orgle, ki tako ustvarjalcem kot poustvarjalcem nudijo pisano paleto zvočnih barv in izraznih možnosti. Orgelska dela omenjenih skladateljev bo predstavil Ján Vladimír Michalko, eden najprepoznavnejših slovaških organistov današnjega časa.

Noči v stari Ljubljani in Benetke

ARS Svet kulture, 29. avgust 2019 ― Noči v Stari Ljubljani imajo dolgo tradicijo, ki jo plemeniti tudi program Ars. Na Novem trgu v Ljubljani se nocoj tudi z našo pomočjo začenjajo Noči v stari Ljubljani. V Benetkah so danes vstopili v drugi dan 76. filmskega festivala. Vtise z otvoritvenega dneva bo strnila poročevalka Ingrid Kovač Brus.

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 29. avgust 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Quentin Tarantino

ARS Ars humana, 28. avgust 2019 ― Zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor? Odgovor iščejo Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev. Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, se bomo v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev.

Ciceron: Pogovori v Tuskulu

ARS Izšlo je, 28. avgust 2019 ― Kadar se lahko umirajoči potolaži s svojimi uspehi, lahko mirno pričakuje smrt, kajti nihče, ki je dovršil opravljanje popolne kreposti, ni živel prekratek čas, razmišlja med drugim Ciceron. V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Festival Front@ bo v prekmurščini odprla avstrijska skupina Liquid Loft

ARS Svet kulture, 28. avgust 2019 ― Plesna predstava Tuji jeziki poleg številnih narečij z različnih koncev sveta vključuje tudi prekmurščino. Mursko Soboto bo razgibal 14. festival sodobnega plesa Front@. Na 25-ih dogodkih se bodo predstavili umetniki iz Avstrije, Madžarske, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Belgije, Italije, Izraela in Slovenije. V ospredju letošnjega programa bo soočenje med plesno umetnostjo in vsakdanjikom, zato bodo skoraj vsi dogodki na prostem – na ulicah, cestah in drugih javnih površinah, na katerih bodo preizkušali utrip srečanja med umetnostjo in mestom. Festival bo začela avstrijska skupina Liquid Loft s predstavo Tuji jeziki, ki poleg številnih narečij z različnih koncev sveta posebej za to priložnost vključuje tudi prekmurščino. Ozrli se bomo še v Benetke, ki bodo v znamenju najstarejšega filmskega festivala. Ljubljanski festival pa je v pričakovanju Verdijeve opere Traviata, ki jo bo izvedlo eno najpomembnejših italijanskih opernih gledališč – Teatro Regio iz Torina.

Beneški filmski festival, 112, Nikoli ni prepozno, jesenska sezona v Slovenski kinoteki

ARS Gremo v kino, 28. avgust 2019 ― Poročilo z Beneškega filmskega festivala, oceni filmov 112 in Nikoli ni prepozno, jesenska sezona v Slovenski kinoteki V tokratni oddaji Gremo v kino bomo poročali z Beneškega filmskega festivala, ki se je začel v sredo s filmom Resnica Hirokazuja Kore-ede, ocenili bomo enega najbolj nagrajevanih prvencev lanskega leta – kriminalno dramo 112 danskega režiserja Gustava Möllerja – in komedijo Nikoli ni prepozno z Diane Keaton v glavni vlogi, poleg tega bomo razkrili program jesenske sezone v Slovenski kinoteki.

Novice

podkasti