Na ogled smeli a neuresničeni Plečnikovi načrti preureditve Ljubljane

Na ogled smeli a neuresničeni Plečnikovi načrti preureditve Ljubljane

ARS Kulturna panorama, 6. oktober ― V ljubljanski mestni hiši sodoben in nazoren prikaz možnosti, ki jih je glavnemu mestu ponujal največji tukajšni arhitekt Tokrat začenjamo tedenski pregled z vtisi našega poročevalca z največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu, kjer letos kot fenomen najbolj izstopa zvočna knjiga – to pa lahko le poslušamo, in je ne beremo. Z že 54. Borštnikovega srečanja gledališčnikov se oglašajo kolegi iz Maribora. Slišali boste, kaj vse je v svoji knjižnici (z 2300 naslovi v približno 5000 zvezkih) premogel, pred dvema stoletjema preminuli razsvetljeni Ljubljančan Žiga (Sigismondo) Zois, mecen slovenskih razsvetljencev –  razstava v NUK v glavnem mestu je odprta že nekaj dni. Obiskali smo mednarodni festival medijske kulture »Speculum Artium« v Trbovljah in dve razstavi: o neuresničenih projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano v tamkajšni mestni hiši, ter razstavo z izborom fotografij fotoreporterja Naceta Bizilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zaključujemo z vtisi s simpozija ob letošnji 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v dvorcu Lanthieri v Vipavi, sedežu organizatorja, Univerze v Novi Gorici.
Alenka Gerlovič (1919-2010)

Alenka Gerlovič (1919-2010)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. oktober ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in likovne pedagoginje Sedemnajstega septembra je minilo sto let od rojstva slikarke in likovne pedagoginje Alenke Gerlovič. Velik del mladosti je preživela v Brežicah in tega obdobja se je tudi pozneje z naklonjenostjo spominjala. Šolala se je v Ljubljani, študirala pa v Zagrebu. Ustvarjati je začela v partizanih, po vojni se je izpopolnjevala v Parizu. Delovala je tudi kot scenografinja. Intenzivno se je posvečala krajinarskemu slikarstvu, v poznejšem obdobju pa zlasti akvarelu. Veliko je potovala. V radijskem arhivu hranimo pogovor, ki ga je z Alenko Gerlovič leta 1999, ko je imela 80 let, posnela Vida Curk.
Drago Jančar na Modri zofi

Drago Jančar na Modri zofi

ARS Svet kulture, 5. oktober ― V slovenskem programu na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu letos izstopa gostovanje Draga Jančarja na enem izmed najuglednejših prizorišč sejma Tudi o jugoslovanski slepoti Petra Handkeja, letošnjega nobelovega nagrajenca, je v daljšem pogovoru razmišljal Drago Jančar. Z Aleksandrom Čobcem se je pogovarjal tik pred svojim današnjim nastopom na enem izmed najuglednejših prizorišč Frankfurtskega mednarodnega knjižnega sejma, tako imenovani Modri Zofi. Pogovor lahko poslušate v zadnjem delu oddaje, v kateri najprej napovedujemo tri gledališke premiere in dva glasbena dogodka. Slovensko stalno gledališče v Trstu začenja sezono s Krčmarico Mirandolino Carla Goldonija, v Zagrebu so po drami Slavoja Žižka ustvarili predstavo Antigona, v ljubljanski Mali drami pa napovedujejo avtorski projekt Simpozij. Letos praznujemo 180. letnico rojstva Davorina Jenka, posvečen mu bo tudi jutrišnji koncert Davorin Jenko zbližuje in združuje v Cerkljah na Gorenjskem. V Kinu Šiška v Ljubljani pa bo prav tako jutri koncert z naslovom Operacija Helikon, ki ga boste lahko v neposrednem prenosu poslušali tudi na naših radijskih valovih in v video prenosu na Arsovi facebook strani.
Dan Podjed: Videni

Dan Podjed: Videni

ARS Izšlo je, 4. oktober ― Skoraj vse, kar ste želeli vedeti o socialnih omrežjih, pa niste vedeli, koga bi vprašali ... Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Vključujemo in aktiviramo

Vključujemo in aktiviramo

ARS Arsov forum, 4. oktober ― Hvalevreden projekt, financiran z evropskimi sredstvi, se žal izteka Leta 2016 se je začel projekt Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Projekt je omogočil pripadnicam in pripadnikom kar 41-ih ranljivih skupin, da so se v literarnih in likovnih delavnicah srečevali in srečali z ustvarjalnostjo, uveljavljenimi ustvarjalci in ustvarjalci v sebi. Več o projektu, namenu, organizaciji, poteku, zlasti pa o njegovih udeleženkah in udeležencih boste izvedeli v tokratni oddaji Arsov forum. V njej sodelujejo koordinatorka projekta Mojca Bergant Dražetič, pesnica in ilustratorka Brigita Krek, ilustrator in stripar Ciril Horjak, pisateljica Suzana Tratnik, udeleženka literarne delavnice Lili, strokovna sodelavka v zaporu na Igu Andreja Muren Bratuž, pisateljica Cvetka Bevc, nekdanja udeleženka literarne delavnice Nevenka Lekan ter nekdanji udeleženec delavnice in pisatelj Boris Karlovšek. Oddajo so pripravili Darja Hlavka Godina, Vladimir Jovanović, Miha Juvan, Blaž Kumše, Miha Klemenčič in Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Anton Lajovic in njegov čas /4/

Anton Lajovic in njegov čas /4/

ARS Skladatelj tedna, 4. oktober ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oroslan, Joker, Pavarotti, Retrospektiva Franceta Štiglica

Oroslan, Joker, Pavarotti, Retrospektiva Franceta Štiglica

ARS Gremo v kino, 3. oktober ― Oroslan je celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Matjaža Ivanišina. V Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka retrospektiva našega filmskega pionirja, pedagoga in politika Franceta Štiglica ob stoletnici njegovega rojstva. Premieri tedna sta Oroslan, celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, ter Joker, z beneškim zlatim levom nagrajeni film, v katerem je zaigral Joaquin Phoenix. Ocenili bomo tudi dokumentarni portret zvezdniškega tenorista Luciana Pavarottija, ki je operno umetnost približal množicam po vsem svetu.
Matjaž Ivanišin

Matjaž Ivanišin

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. oktober ― "V dokumentarcu se avtor nikdar ne more skriti za svojim materialom" Gost v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je Matjaž Ivanišin, eden najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev pri nas. Do zdaj se je posvečal predvsem dokumentarni filmski formi. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba so bili nagrajeni doma in v  tujini. Ivanišinov prvi celovečerni igrani film Oroslan  je bil uvrščen v tekmovalni program 72. Mednarodnega filmskega festivala v Locarnu, Milivoj Miki Roš pa je za vlogo v filmu prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma. Matjaž Ivanišin s filmom nadaljuje svojo pot, na kateri se ne boji raziskovanja novih smernic na področju filmske umetnosti. Z Matjažem Ivanišinom se je pogovarjala Tesa Drev.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 3. oktober ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Anton Lajovic in njegov čas /3/

Anton Lajovic in njegov čas /3/

ARS Skladatelj tedna, 3. oktober ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Kreativnost Centra za kreativnost?

Kreativnost Centra za kreativnost?

ARS Arsov forum, 2. oktober ― Ali bo 11 milijonov prineslo nove blagovne znamke? V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
Oroslan Matjaža Ivanišina

Oroslan Matjaža Ivanišina

ARS Svet kulture, 2. oktober ― "Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški." V Kinodvoru bo drevi premiera novega slovenskega filma z naslovom Oroslan. Gre za moškega iz Porabja okrog katerega se po njegovi smrti stkejo različne zgodbe. Matjaž Ivanišin je o ideji za zgodbo povedal tole: »Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški. Nisem ga poznal, nikoli ga nisem srečal ali videl. Veliko pozneje sem bral zgodbo o njegovi smrti in potem še vrsto zgodb o njegovem življenju. Tako v sebi nosim podobo popolnega neznanca, ki se v mojih predstavah meša s podobo nekoga iz moje družine. To je bilo izhodišče za film o Oroslanu.« V oddaji se bomo posvetili tudi razstavni umetnosti in predstavili nove galerijske prostore Galerije SLOART ter razstavo keramike slovenske kiparke Dragice Čadež.
Ali je teran lahko le Wein?

Ali je teran lahko le Wein?

ARS Jezikovni pogovori, 2. oktober ― Ob začetku frankfurtskega knjižnega sejma o nemški prevodni kulturi Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški  bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik prevedli približno 100 knjižnih naslovov.
Neda Rusjan Bric

Neda Rusjan Bric

ARS Oder, 2. oktober ― "Aleksandrinke so imele znanje in izkušnje, ki jih drugi niso imeli". Ženski odbor Slovenskega centra PEN je nagrado mira za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja letos podelil avtorici dramskih predlog za multimedijske projekte, režiserki in igralki Nedi Rusjan Bric. V utemeljitvi nagrade je bilo tako zapisano, da Neda Rusjan Bric »s svojim poglobljenim in hkrati priljudnim (so)avtorskim delom iz zgodovine tihotapi pomembne (v splošni slovenski zavesti manj poznane ali pozabljene) primorske osebnosti in družbene pojave v slovensko dediščino in tako prek gledaliških in filmskih del postavlja žive opomnike in spomenike državnega pomena«. V oddaji Oder se bomo z njo sprehodili skozi njene avtorske projekte, s katerimi je osvetlila nekatere pozabljene, prezrte ali zanemarjene tematike goriškega prostora.
Fotograf Stojan Kerbler

Fotograf Stojan Kerbler

ARS Likovni odmevi, 1. oktober ― Retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor V Umetnostni galeriji Maribor je odprta retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja, ki so jo pripravili lansko leto v Moderni galeriji v Ljubljani ob umetnikovi osemdesetletnici. Stojan Kerbler, rojen na Ptujski gori, je eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov, s skoraj 2000 skupinskimi in samostojnimi razstavami in okoli 550 nagradami doma in v tujini tudi eden najuspešnejših. Še vedno ustvarjalen Stojan Kerbler, fotograf samouk z izjemnim znanjem in poznavanjem medija, je ves čas prepleten z izkušnjo domačega okolja. Razstava je pripravljena kronološko z značilnimi, pričevalnimi, tematskimi ciklusi človeških zgodb od fotografij domačinov s Ptujske gore, portretov s Ptujskih ulic, ciklusov Haložanov in Kolin do zadnjega ptujskih Dvorišč, dolga leta je fotografiral ljudi, zdaj se posveča prostoru. Stojan Kerbler je s svojo črno belo fotografijo, pri kateri uporablja le naravno svetlobo in z dodelano kompozicijo in likovno podobo, popolnoma predan fotografskemu mediju. V UGM je na ogled tudi izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, kaširanih na iverno ploščo, ki so večinoma nastale v sedemdesetih letih preteklega stoletja in jih je avtor leta 2017 podaril Umetnostni galeriji Maribor. Gostja oddaje bo kustosinja razstave Lara Štrumej, tudi urednica kataloga, za katerega je prispevala obsežno študijo.
Zalka Drglin: Amonit

Zalka Drglin: Amonit

ARS Izšlo je, 1. oktober ― Pesniška govorica, ki jo izrekata odgovornost in so-čutje Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistrica sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije Amonit – izšla je pri KUD AAC Zrakogled – prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun.

029: Dušelovci

O.B.O.D., 1. oktober ― V devetindvajseti epizodi, drugi epizodi druge sezone podkasta O.B.O.D., se Mito, Igor in Aljoša pogovorijo o seriji Mindhunter oziroma Dušelovec. In so precej navdušeni in resni. Mitotu se “Freud noter vriva” in podpira Holdenova “seksualna raziskovanja”, očitno pa ne zna reči “ojdipovski”; Igor uspe v pogovoru o serijskih morilcih omeniti Frozen, sicer pa igra modno policijo in skuša […]
Slovenska muzikologija

Slovenska muzikologija

ARS Ars humana, 1. oktober ― Pogovor o zgodovini domače misli o glasbi in njenih sodobnih izzivih z dr. Matjažem Barbom Muzikologija kot redno, kontinuirano dejavno humanistično področje, kot znanstvena veda se je pri nas vzpostavila v začetku šestdesetih let, vendar pa pravi začetki znanstvene obravnave glasbe segajo precej dlje in nekateri med njimi so dosegli zavidljivo raven. Na to opozarja knjiga Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini dr. Matjaža Barba. Z njim smo se pogovarjali ob začetku 3. muzikoloških dnevov.
še novic