Na ogled smeli, a neuresničeni Plečnikovi načrti preureditve Ljubljane

Na ogled smeli, a neuresničeni Plečnikovi načrti preureditve Ljubljane

ARS Kulturna panorama, 6. oktober 2019 ― V ljubljanski mestni hiši sodoben in nazoren prikaz možnosti, ki jih je glavnemu mestu ponujal največji tukajšni arhitekt Tokrat začenjamo tedenski pregled z vtisi našega poročevalca z največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu, kjer letos kot fenomen najbolj izstopa zvočna knjiga – to pa lahko le poslušamo, in je ne beremo. Z že 54. Borštnikovega srečanja gledališčnikov se oglašajo kolegi iz Maribora. Slišali boste, kaj vse je v svoji knjižnici (z 2300 naslovi v približno 5000 zvezkih) premogel, pred dvema stoletjema preminuli razsvetljeni Ljubljančan Žiga (Sigismondo) Zois, mecen slovenskih razsvetljencev –  razstava v NUK v glavnem mestu je odprta že nekaj dni. Obiskali smo mednarodni festival medijske kulture »Speculum Artium« v Trbovljah in dve razstavi: o neuresničenih projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano v tamkajšni mestni hiši, ter razstavo z izborom fotografij fotoreporterja Naceta Bizilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zaključujemo z vtisi s simpozija ob letošnji 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v dvorcu Lanthieri v Vipavi, sedežu organizatorja, Univerze v Novi Gorici.
Alenka Gerlovič (1919-2010)

Alenka Gerlovič (1919-2010)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. oktober 2019 ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in likovne pedagoginje Sedemnajstega septembra je minilo sto let od rojstva slikarke in likovne pedagoginje Alenke Gerlovič. Velik del mladosti je preživela v Brežicah in tega obdobja se je tudi pozneje z naklonjenostjo spominjala. Šolala se je v Ljubljani, študirala pa v Zagrebu. Ustvarjati je začela v partizanih, po vojni se je izpopolnjevala v Parizu. Delovala je tudi kot scenografinja. Intenzivno se je posvečala krajinarskemu slikarstvu, v poznejšem obdobju pa zlasti akvarelu. Veliko je potovala. V radijskem arhivu hranimo pogovor, ki ga je z Alenko Gerlovič leta 1999, ko je imela 80 let, posnela Vida Curk.
Fotograf in grafik Wilhelm Heiliger

Fotograf in grafik Wilhelm Heiliger

ARS Likovni odmevi, 5. oktober 2019 ― Vseslovenski projekt v šestih likovnih razstaviščih »Meditacija in fotografija« je naslov vseslovenskega projekta, s katerim se na šestih samostojnih razstavah v Ajdovščini, Lendavi, Kranju, Sežani, Radovljici in Novi Gorici predstavlja mednarodno uveljavljeni fotograf in grafik Wilhelm Heiliger. Umetnik ki je študiral slavistiko, filozofijo in grafiko v Ljubljani in Gradcu, in je izdal številne knjige o politiki, literaturi, filozofiji in psihologiji se je namreč sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja posvetil fotografiji in nastal je izjemen opus del. Slovenski javnosti se sedaj predstavlja z najnovejšimi barvnimi fotografijami, ki so v glavnem nastala na Goriškem in na Krasu. Likovne odmeve zato tokrat Tatjana Gregorič, sodelavka Radia Koper v studiu v Novi Gorici namenja Heiligerjevemu slikanju s fotoaparatom.
Drago Jančar na Modri zofi

Drago Jančar na Modri zofi

ARS Svet kulture, 5. oktober 2019 ― V slovenskem programu na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu letos izstopa gostovanje Draga Jančarja na enem izmed najuglednejših prizorišč sejma Tudi o jugoslovanski slepoti Petra Handkeja, letošnjega nobelovega nagrajenca, je v daljšem pogovoru razmišljal Drago Jančar. Z Aleksandrom Čobcem se je pogovarjal tik pred svojim današnjim nastopom na enem izmed najuglednejših prizorišč Frankfurtskega mednarodnega knjižnega sejma, tako imenovani Modri Zofi. Pogovor lahko poslušate v zadnjem delu oddaje, v kateri najprej napovedujemo tri gledališke premiere in dva glasbena dogodka. Slovensko stalno gledališče v Trstu začenja sezono s Krčmarico Mirandolino Carla Goldonija, v Zagrebu so po drami Slavoja Žižka ustvarili predstavo Antigona, v ljubljanski Mali drami pa napovedujejo avtorski projekt Simpozij. Letos praznujemo 180. letnico rojstva Davorina Jenka, posvečen mu bo tudi jutrišnji koncert Davorin Jenko zbližuje in združuje v Cerkljah na Gorenjskem. V Kinu Šiška v Ljubljani pa bo prav tako jutri koncert z naslovom Operacija Helikon, ki ga boste lahko v neposrednem prenosu poslušali tudi na naših radijskih valovih in v video prenosu na Arsovi facebook strani.
Preboj, Vlado Škafar na Dunaju, Kim Longinotto, Deževen dan v New Yorku, Vrnitev v deželo zombijev

Preboj, Vlado Škafar na Dunaju, Kim Longinotto, Deževen dan v New Yorku, Vrnitev v deželo zombijev

ARS Gremo v kino, 5. oktober 2019 ― V kinu je nov slovenski partizanski film v režiji Dejana Baboska, posnet po knjigi spominov Franca Severja - Frante. Premiero je doživel vojni film Preboj o dogodkih iz marca 1945, ko sta na Menini planini partizanski diviziji presekali obroč 22-krat številčnejše nemške vojske in si priborili svobodo. Režiser in soscenarist je Dejan Babosek, film pa je posnet po knjigi spominov danes 96-letnega partizanskega komandanta Franca Severja – Frante Past na Menini planini. V avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju so ta teden pripravili retrospektivo filmov Vlada Škafarja, medtem ko je Ljubljano v četrtek obiskala prejemnica nagrade Darko Bratina, britanska dokumentaristka Kim Longinotto, ki na neposreden, diskreten in hkrati politično ozaveščen način izpostavlja vlogo ženske v sodobni družbi. Premiero je doživel tudi njen dokumentarec Mafija v objektivu. Woody Allen je dogajalni prostor svojega novega filma znova umestil v New York in igralsko ekipo napolnil z obetavnimi imeni mlade generacije. Romantično komedijo Deževen dan v New Yorku bomo ocenili prav tako kot nadaljevanje komično-grozljivega žanrskega hibrida izpred desetih let, tokrat z naslovom Vrnitev v deželo zombijev. 
Anton Lajovic in njegov čas /5/

Anton Lajovic in njegov čas /5/

ARS Skladatelj tedna, 5. oktober 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Dan Podjed: Videni

Dan Podjed: Videni

ARS Izšlo je, 4. oktober 2019 ― Skoraj vse, kar ste želeli vedeti o socialnih omrežjih, pa niste vedeli, koga bi vprašali ... Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Vključujemo in aktiviramo

Vključujemo in aktiviramo

ARS Arsov forum, 4. oktober 2019 ― Hvalevreden projekt, financiran z evropskimi sredstvi, se žal izteka Leta 2016 se je začel projekt Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Projekt je omogočil pripadnicam in pripadnikom kar 41-ih ranljivih skupin, da so se v literarnih in likovnih delavnicah srečevali in srečali z ustvarjalnostjo, uveljavljenimi ustvarjalci in ustvarjalci v sebi. Več o projektu, namenu, organizaciji, poteku, zlasti pa o njegovih udeleženkah in udeležencih boste izvedeli v tokratni oddaji Arsov forum. V njej sodelujejo koordinatorka projekta Mojca Bergant Dražetič, pesnica in ilustratorka Brigita Krek, ilustrator in stripar Ciril Horjak, pisateljica Suzana Tratnik, udeleženka literarne delavnice Lili, strokovna sodelavka v zaporu na Igu Andreja Muren Bratuž, pisateljica Cvetka Bevc, nekdanja udeleženka literarne delavnice Nevenka Lekan ter nekdanji udeleženec delavnice in pisatelj Boris Karlovšek. Oddajo so pripravili Darja Hlavka Godina, Vladimir Jovanović, Miha Juvan, Blaž Kumše, Miha Klemenčič in Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Anton Lajovic in njegov čas /4/

Anton Lajovic in njegov čas /4/

ARS Skladatelj tedna, 4. oktober 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oroslan, Joker, Pavarotti, Retrospektiva Franceta Štiglica

Oroslan, Joker, Pavarotti, Retrospektiva Franceta Štiglica

ARS Gremo v kino, 3. oktober 2019 ― Oroslan je celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Matjaža Ivanišina. V Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka retrospektiva našega filmskega pionirja, pedagoga in politika Franceta Štiglica ob stoletnici njegovega rojstva. Premieri tedna sta Oroslan, celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, ter Joker, z beneškim zlatim levom nagrajeni film, v katerem je zaigral Joaquin Phoenix. Ocenili bomo tudi dokumentarni portret zvezdniškega tenorista Luciana Pavarottija, ki je operno umetnost približal množicam po vsem svetu.
Matjaž Ivanišin

Matjaž Ivanišin

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. oktober 2019 ― "V dokumentarcu se avtor nikdar ne more skriti za svojim materialom" Gost v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je Matjaž Ivanišin, eden najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev pri nas. Do zdaj se je posvečal predvsem dokumentarni filmski formi. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba so bili nagrajeni doma in v  tujini. Ivanišinov prvi celovečerni igrani film Oroslan  je bil uvrščen v tekmovalni program 72. Mednarodnega filmskega festivala v Locarnu, Milivoj Miki Roš pa je za vlogo v filmu prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma. Matjaž Ivanišin s filmom nadaljuje svojo pot, na kateri se ne boji raziskovanja novih smernic na področju filmske umetnosti. Z Matjažem Ivanišinom se je pogovarjala Tesa Drev.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 3. oktober 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Anton Lajovic in njegov čas /3/

Anton Lajovic in njegov čas /3/

ARS Skladatelj tedna, 3. oktober 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Kreativnost Centra za kreativnost?

Kreativnost Centra za kreativnost?

ARS Arsov forum, 2. oktober 2019 ― Ali bo 11 milijonov prineslo nove blagovne znamke? V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
Oroslan Matjaža Ivanišina

Oroslan Matjaža Ivanišina

ARS Svet kulture, 2. oktober 2019 ― "Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški." V Kinodvoru bo drevi premiera novega slovenskega filma z naslovom Oroslan. Gre za moškega iz Porabja okrog katerega se po njegovi smrti stkejo različne zgodbe. Matjaž Ivanišin je o ideji za zgodbo povedal tole: »Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški. Nisem ga poznal, nikoli ga nisem srečal ali videl. Veliko pozneje sem bral zgodbo o njegovi smrti in potem še vrsto zgodb o njegovem življenju. Tako v sebi nosim podobo popolnega neznanca, ki se v mojih predstavah meša s podobo nekoga iz moje družine. To je bilo izhodišče za film o Oroslanu.« V oddaji se bomo posvetili tudi razstavni umetnosti in predstavili nove galerijske prostore Galerije SLOART ter razstavo keramike slovenske kiparke Dragice Čadež.
Ali je teran lahko le Wein?

Ali je teran lahko le Wein?

ARS Jezikovni pogovori, 2. oktober 2019 ― Ob začetku frankfurtskega knjižnega sejma o nemški prevodni kulturi Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški  bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik prevedli približno 100 knjižnih naslovov.
Neda Rusjan Bric

Neda Rusjan Bric

ARS Oder, 2. oktober 2019 ― "Aleksandrinke so imele znanje in izkušnje, ki jih drugi niso imeli". Ženski odbor Slovenskega centra PEN je nagrado mira za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja letos podelil avtorici dramskih predlog za multimedijske projekte, režiserki in igralki Nedi Rusjan Bric. V utemeljitvi nagrade je bilo tako zapisano, da Neda Rusjan Bric »s svojim poglobljenim in hkrati priljudnim (so)avtorskim delom iz zgodovine tihotapi pomembne (v splošni slovenski zavesti manj poznane ali pozabljene) primorske osebnosti in družbene pojave v slovensko dediščino in tako prek gledaliških in filmskih del postavlja žive opomnike in spomenike državnega pomena«. V oddaji Oder se bomo z njo sprehodili skozi njene avtorske projekte, s katerimi je osvetlila nekatere pozabljene, prezrte ali zanemarjene tematike goriškega prostora.
še novic