ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. oktober 2018 ― Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že  kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite.

ARS Arsov forum, 8. oktober 2018 ― Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.

ARS Filmska glasba, 8. oktober 2018 ― Odkar se je filmska industrija v kriznih trenutkih pričela z vso svojo težo opirati na različne oblike serialnosti, odkar jih je iz zasilne strategije za […] Odkar se je filmska industrija v kriznih trenutkih pričela z vso svojo težo opirati na različne oblike serialnosti, odkar jih je iz zasilne strategije za preživetje krize povzdignila na raven svojega vodilnega produkcijskega načela, se pogosto že kar vnaprej negativno odzovemo na posamezne ponujene primere. Nedavno smo se tako na primer spraševali, ali resnično zdaj že vsako leto potrebujemo novo zgodbo iz niza Vojne zvezd? V teh dneh pa je eno najbolj pogostih vprašanj, ali se je »zvezda« res morala še četrtič roditi? V kinodvoranah se je namreč pojavila že četrta inkarnacija hollywoodske klasike Zvezda je rojena, ki tokrat buri duhove predvsem zaradi dejstva, da je bila naslovna vloga zaupana razvpiti pop zvezdnici Lady Gaga. Spomin na verzijo z Barbaro Streisand in Krisom Kristoffersonom, tisto polomijo epskih razsežnosti (tudi dobesedno, saj se je že sicer preko dve uri dolgi film neusmiljeno vlekel), je kljub relativni oddaljenosti, saj je nastal že leta 1976, očitno še vedno razmeroma živ. In ker se je pred dobrim desetletjem pojavilo tudi delo Glitter, skoraj identična – nenazadnje tudi enako obupna –, le malce drugačno naslovljena zgodba, posneta za promocijo še ene pop zvezdnice, Mariah Carey, so se bojazni zdele kar upravičene. Toda razpoloženje se je že po prvih festivalskih testih radikalno spremenilo: z beneškega in torontskega festivala so se namreč pričeli glasno širiti navdušujoči odzivi. Tako se nas je pred ogledom lotilo vznemirljivo pričakovanje, kakršnega bi pravzaprav moral biti deležno vsako udejanjenje nove vizije nekega klasičnega dela. In Zvezda je rojena je nesporno eno takih del. Morda ne toliko zaradi izvirne verzije, tiste iz leta 1937, v kateri sta nastopila Janet Gaynor in Frederic March in ki je bila nekakšna samorefleksija Hollywooda in njegovega zvezdniškega sistema, pač

ARS Svet kulture, 4. oktober 2018 ― Od vizualne umetnosti, odrskih uprizoritev, glasbenih dogodkov do predstavitve teoretičnih praks Mednarodni festival sodobne umetnosti Mesto žensk bo tudi v 24. izvedbi ponudil bogat diapazon vsebin – od vizualne umetnosti, odrskih uprizoritev, glasbenih dogodkov do predstavitve teoretičnih praks. Posebna pozornost bo namenjena dramatiki Simone Semenič, nocoj pa festival odpirajo z razstavo Kdo se boji ideologije? libanonske umetnice Marwe Arsanios v Galeriji ŠKUC. V oddaji bomo napovedali tudi prvi koncert modrega abonmaja Slovenske filharmonije in prvi koncert cikla komorne glasbe Carpe Artem, prelistali tri sveže romane, ki prihajajo z založbe Beletrina, oglasil pa se bo tudi naš kitajski dopisnik Uroš Lipušček. Poročal bo o aferi, povezani z najbolj znano kitajsko filmsko igralko Fan Bingbing, ki so jo kitajske oblasti zadrževale na neznani lokaciji, nato pa ji naprtile večmilijonsko denarno kazen zaradi davčne utaje.

ARS Likovni odmevi, 4. oktober 2018 ― Revija Guardian je Park skulptur leta 2016 uvrstila med 10 najlepših parkov skulptur v Evropi Ko se umetnost in narava združita, se v njunem sožitju skozi spreminjanje letnih časov ustvarjajo različne zgodbe. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili Park skulptur, ki se nahaja na obrobju Gradca v Avstriji in velja za enega največjih ne le v Avstriji, temveč tudi širše. Revija Guardian ga je leta 2016 uvrstila med 10 najlepših parkov skulptur v Evropi. Avstrijski park skulptur je velik sedem hektarjev, v njem pa je več kot 70 skulptur avstrijskih in mednarodnih umetnikov, kot so Fritz Wotruba, Franz West in Yoko Ono. Zasnoval ga je priznani švicarski arhitekt Dieter Kienast. O njegovem nastanku in razvoju je Aleksandri Saški Gruden več povedala dr. Elisabeth Fiedler, vodja Oddelka za umetnost v javnem prostoru.