My Way 50: O življenju in delu Maje Weiss

My Way 50: O življenju in delu Maje Weiss

ARS Svet kulture, 3. oktober 2018 ― Maja Weiss je leta 2001 kot prva slovenska režiserka posnela celovečerni film Varuh meje in se tako zapisala v zgodovino Maja Weiss je leta 2001 kot prva slovenska režiserka posnela celovečerni film Varuh meje in se tako zapisala v zgodovino. O svojem življenju, filmskem ustvarjanju in družbenih dogodkih, ki so ju zaznamovali, je letos posnela dokumentarni film My Way 50 – Med iskanim in najdenim svetom, ki so ga predpremierno prikazali že na 21. festivalu slovenskega filma v Portorožu, zdaj pa začenja svojo pot tudi po slovenskih kinematografih. V oddaji ne bomo izpustili niti dogajanja v zvezi s stoletnico smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ta je nedavno v okviru dogodkov v počastitev obletnice postal celo stripovski junak. Strip Ivan Cankar: Podobe iz življenja sta ustvarila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanič, prvič pa so ga predstavili v Mestnem muzeju v Ljubljana.
Hladna vojna, 10 let – Kinodvor, My way 50 – med iskanim in najdenim svetom, Pero Lovšin – ti lahko, Zvezda je rojena, festival Stop trik

Hladna vojna, 10 let – Kinodvor, My way 50 – med iskanim in najdenim svetom, Pero Lovšin – ti lahko, Zvezda je rojena, festival Stop trik

ARS Gremo v kino, 3. oktober 2018 ― Paweł Pawlikowski je za režijo filma Hladna vojna prejel zlato palmo Premiera tega tedna v oddaji Gremo v kino je film Hladna vojna Pawła Pawlikowskega. Med drugim tudi zato, ker je ljubljanski mestni kino z njim odprl jubilejni teden ob desetletnici obstoja. Poleg tega v oddaji govorimo o filmu Zvezda je rojena in premierah dveh novih slovenskih dokumentarnih filmov My way 50 – med iskanim in najdenim svetom Maje Weiss in Pero Lovšin – ti lahko Janija Severja. Ta teden se odvija tudi mednarodni festival Stop Trik.
Florjanu Lipušu najvišje avstrijsko državno odlikovanje

Florjanu Lipušu najvišje avstrijsko državno odlikovanje

ARS Kulturna panorama, 2. oktober 2018 ― Panoramski pogled poudarkov iztekajočega se tedna Vabimo vas, da se pridružite panoramskemu pogledu po poudarkih iztekajočega se tedna, v naslednjih vsebinah: Florjanu Lipušu najvišje avstrijsko državno odlikovanje, napoved Frankfurtskega knjižnega sejma, o razstavi Osebno/Personal v galeriji Kibla Portal, o mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj: Geometrija – racionalnost pogleda, ter o razstavi Navdihujoča racionalnost, kratek pregled razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem in festivalu Tinta. Vabimo vas k poslušanju!
Tinta v različnih festivalskih barvah

Tinta v različnih festivalskih barvah

ARS Svet kulture, 2. oktober 2018 ― V Ljubljani, Kranju in Kopru se bo v naslednjih dneh zvrstila kopica dogodkov, ki v ospredje postavljajo strip, ilustracijo in pripovedovanje v slikah V Ljubljani, Kranju in Kopru se bo v naslednjih dneh zvrstila kopica dogodkov, ki v ospredje postavljajo strip, ilustracijo, pripovedovanje v slikah, govor v stripu in celoten likovni izraz. Na festival Tinta prihajajo tuji in domači gostje, mi pa se bomo v oddaji Svet kulture po 16.uri preselili tudi na Tržaško, na razstavo slikarja Deziderija Švare, prelistali nov roman Alojza Rebule z naslovom Ob pritoku Jangcenkjanga.
Galerija ŠKUC: 40 let

Galerija ŠKUC: 40 let

ARS Ars humana, 2. oktober 2018 ― Poskus zgodovinjenja štirih desetletij delovanja Galerije ŠKUC na Starem trgu 21 v Ljubljani 6. oktobra leta 1978 je Galerija ŠKUC začela delovati na Starem trgu 21 v Ljubljani. Od prve razstave, ki ni bila po naključju namenjena skupini OHO, letos mineva štirideset let in v tem obdobju je Galerija ŠKUC postala eden najbolj pomembnih razstavnih prostorov za predstavitev sodobne umetniške produkcije pri nas. Zgodovinski pregled štirih desetletij Galerije ŠKUC v oddaji Ars humana prepuščamo tistim, ki so med številnimi drugimi delovali in soustvarjali program: Tomažu Brejcu, Marini Gržinić, Tomislavu Vignjeviću, Gregorju Podnarju, Tevžu Logarju in Vladimirju Vidmarju.
Visoka nagrada zamejskemu pisatelju Florjanu Lipušu

Visoka nagrada zamejskemu pisatelju Florjanu Lipušu

ARS Svet kulture, 1. oktober 2018 ― Na Dunaju je vse pripravljeno za izročitev avstrijske državne nagrade, najvišjega avstrijskega priznanja s področja umetnosti in kulture Na Dunaju je vse pripravljeno za izročitev avstrijske državne nagrade, najvišjega avstrijskega priznanja s področja umetnosti in kulture, ki jo tokrat namenjajo zamejskemu pisatelju Florjanu Lipušu. V oddaji se bomo sicer posvetili še literaturi in pred kratkim izdanim obsežnim delom, Zbranim pesmim Jureta Detele in šestim neobjavljenim zbirkam Tomaža Šalamuna s skupnim naslovom Jutro. Zbrali pa bomo tudi vtise z umetniškega sejma viennacontemporary.
Ob izidu knjige Orgle Slovenije

Ob izidu knjige Orgle Slovenije

ARS Obiski kraljice, 1. oktober 2018 ― Besedila je prispeval priznani muzikolog dr. Edo Škulj, fotografije je posnel Jurij Dobravec Kot je slikovita slovenska pokrajina, so slikovite tudi orgle, ki stoje po slovenskih cerkvah, v koncertnih dvoranah, šolah in muzejih. Predstavljajo pomemben del slovenske in evropske kulturne dediščine; vseh 1094 inštrumentov, ki jih premoremo, pa je sedaj z besedo in fotografijo ujetih oz. dokumentiranih v knjigi Orgle Slovenije, ki jo je izdalo društvo Jarina iz Bohinja. Besedila zanjo je prispeval priznani muzikolog dr. Edo Škulj, fotografije je posnel Jurij Dobravec, skrbnik podatkovne baze Ars organi Sloveniae.
Nacionalni program za film in financiranje slovenskih filmov

Nacionalni program za film in financiranje slovenskih filmov

ARS Arsov forum, 1. oktober 2018 ― Gosti oddaje bodo Vojko Stopar, Metod Pevec in Nataša Bučar. Ker se slovenski filmi se na trgu ne morejo poplačati sami [da bi povrnil stroške produkcije, bi povprečen slovenski film moralo videti milijon gledalcev, torej petkrat več od najbolj gledanih filmov zadnjih let], so bistveno odvisni od višine javnih sredstev. Slovenija je na ravni Evrope v zadnjih letih dosegla enega od najvišjih padcev javne podpore filmskemu sektorju. Kako je mogoče podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven, bodo v Arsovem forumu razmišljali državni sekretar na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, režiser in soavtor Nacionalnega programa za film 2018-23 Metod Pevec ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar.
Skladatelj Ivo Petrić (1931-2018)

Skladatelj Ivo Petrić (1931-2018)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 1. oktober 2018 ― Njegov obsežni skladateljski opus je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo spominu na nedavno preminulega skladatelja Iva Petrića. Njegov obsežni skladateljski opus je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. Poklicno glasbeno pot je začel kot oboist Orkestra Radia Ljubljana, bil je med ustanovitelji Kluba komponistov in skladateljske skupine Pro musica viva, ki je prirejala koncerte nove slovenske glasbe, več kot dvajset let je bil umetniški vodja in dirigent vodilne slovenske zasedbe 20. stoletja za sodobno glasbo ansambla “Slavko Osterc”. Nato je bil šestnajst let umetniški vodja Slovenske filharmonije ter dolgoletni vodja in urednik Edicij Društva slovenskih skladateljev. Vsestransko je pomembno vplival na nastanek in izvajanje novih del in na razvoj sodobne slovenske umetnostne glasbe. Za življenjsko delo je leta 2016 dobil Prešernovo nagrado. Takrat se je z njim pogovarjala Tjaša Krajnc.
Podgorje, Tolsti vrh

Podgorje, Tolsti vrh

ARS Za en bokal muzike, 1. oktober 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke s Tolstega vrha pod Gorjanci, kot so nastali ob druženju pevcev in godcev v zidanici leta 1976.
Kristina Kočan: ŠIVJE

Kristina Kočan: ŠIVJE

ARS Izšlo je, 1. oktober 2018 ― Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine; zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo številne priložnosti za besede, raznovrstna povezovanja in večplastne pomene, Kristina Kočan pa jih spretno izkorišča.
Rojstvo iz tišine, naš vsakdanji hrup: Zvočni zid in onstran

Rojstvo iz tišine, naš vsakdanji hrup: Zvočni zid in onstran

ARS Čas, prostor in glasba, 1. oktober 2018 ― Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Je tam – tišina? Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Je tam – tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? O tem razmišljamo tudi v aktualnem ciklu oddaj »Čas prihodnosti«. Današnja oddaja je vmesna, ponovljena, njen naslov je: »Zvočni zid in onstran«.  Poslušali boste glasbo, ki so jo napisali: Federico Martinez, Uroš Krek, Primož Ramovš in Pavel Mihelčič. Gosta oddaje bosta profesorja Igor Ozim in Matija Gogala. Izvajalci glasbe so: violinist Igor Ozim, dirigent Samo Hubad, orglar Primož Ramovš, dirigenta Uroš Lajovic in Marko Letonja, Orkester Slovenske filharmonije in tolkalec Franci Krevh. Oddajo je posnel Stane Košmerlj, brala sta Sonja Polanc in Ivan Lotrič, avtor oddaje je profesor Pavel Mihelčič.
Kabaret Tiffany

Kabaret Tiffany

ARS Oder, 1. oktober 2018 ― O goloti in politični nekorektnosti O vsebini, estetiki in produkcijskem modelu kraljev in kraljic preobleke, ustvarjalk in ustvarjalcev skupnosti LGBT, ki delujejo pod pokroviteljstvom kluba Tiffany, se bomo pogovarjali s producentom in performarjem Jernejem Škofom.
Mirt Komel: Medsočje / Agi Mishol: Čipka na železu / Fernando Vallejo: Vzporedna ulica / Peter Mlakar: Nad

Mirt Komel: Medsočje / Agi Mishol: Čipka na železu / Fernando Vallejo: Vzporedna ulica / Peter Mlakar: Nad

ARS S knjižnega trga, 1. oktober 2018 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Mirta Komela Medsočje, nato pa se bomo posvetili še poeziji Agi Mishol /mišól/ v knjigi Čipka […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Mirta Komela Medsočje, nato pa se bomo posvetili še poeziji Agi Mishol /mišól/ v knjigi Čipka na železu, romanu Fernanda Valleja /valjeha/ Vzporedna ulica in filozofskim esejem Petra Mlakarja Nad. Recenzije so napisali Katarina Mahnič, Žiga Bratoš, Klemen Kordež in Urban Tarman.
Estetika drag in kvir v performansu

Estetika drag in kvir v performansu

ARS Ars humana, 1. oktober 2018 ― V dialogu s Sindikatom odklonskih entitet in Mestom žensk Tatovi podob, Kabaret Tiffany, Lady Anous in tandem Kitch so le nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v našem prostoru v performansu oživljajo dragovsko in kvirovsko estetiko. Njihovo delo smo lahko nedavno videli na platformi robnih urbanih žanrov Sindikat odklonskih entitet v produkciji Emanata. Z dragovsko in kvirovsko estetiko pa se poigravajo tudi nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavili v okviru letošnjega 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesta žensk. Začne se to sredo, 3. oktobra. V Ars humani bomo odprli vprašanje umetniške in politične razsežnosti dragovske in kvirovske estetike v performansu. Z nami v studiu bodo filozofinja in umetnica Lana Zdravković iz tandema Kitch, umetnica in umetniški vodja Mesta žensk Teja Reba ter umetnik in producent Urban  Belina, sokurator platforme Sindikata odklonskih entitet.
Rodin

Rodin

ARS Filmska glasba, 1. oktober 2018 ― V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja je bil Auguste Rodin na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči. Kot uveljavljen in priznan kipar je začel dobivati velika državna […] V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja je bil Auguste Rodin na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči. Kot uveljavljen in priznan kipar je začel dobivati velika državna naročila in izdelal nekatere izmed svojih največjih mojstrovin. V poetiki ga je še posebno navdihnilo sveže razmerje z mlado in nadarjeno vajenko, pomočnico in ljubico Camille Claudel, v katerem je raziskoval meje čutno sprejemljivega za občinstvo in iskal možnosti izraza v abstraktnejših oblikah. Za portret umetnika, ki je utiral pot v modernizem, je igrani film z lakoničnim naslovom Rodin presenetljivo klasičen, v tem smislu, da na trenutke pravzaprav prikliče obdobje prvih nemih filmov, ki so se rojevali približno hkrati. Na vizualni ravni sicer filmu ne moremo očitati ničesar; gre za natančno poustvaritev Rodinovega ateljeja ter prefinjeno uporabo svetlobe in skoraj monokromatske barvne lestvice, s katero sijajno poudarja umetnikovo obvladovanje izraznega medija. Pri tem bi skoraj lahko uporabili pojem haptičnost, ki je še toliko zanimivejši, ker režiser Jacques Doillon v dveh urah tako rekoč ni zapustil tega prostora. Seveda lahko razumemo izhodiščno motivacijo, da gre za »vpogled v umetnikov atelje« v pomenu raziskovanja ustvarjalnega procesa, toda rezultat je nenavadno statičen in moreč v razpetosti med snovnim in duhovnim. Še posebno glede na to, da je bil Rodin kot umetnik in premišljevalec zelo strasten, tako zasebno kot ustvarjalno pa svobodnih pogledov na telesnost. Doillon je seveda v okviru pripovedi odkljukal obvezne točke Rodinove biografije, vendar se zdi, da te zgoščene, splošno znane točke malodane prezira: v filmu se dobesedno sprehodijo mimo Hugo, Monet, Rilke, Cézanne in drugi sodobniki, k umetnostnozgodovinskemu okviru pa doprinesejo komaj kaj. Tisto, kar ostane po ogledu, je predvsem Doillonova konceptualna pro
Cankar

Cankar

ARS Filmska glasba, 1. oktober 2018 ― Glede na to, da Ivan Cankar nasploh velja za največjega slovenskega pisatelja vseh časov, je prav nenavadno, kako malo filmov so doslej posneli o njegovem […] Glede na to, da Ivan Cankar nasploh velja za največjega slovenskega pisatelja vseh časov, je prav nenavadno, kako malo filmov so doslej posneli o njegovem življenju – pa tudi po njegovih delih. Leta 1971 je Vojko Duletič posnel film po romanu Na klancu, pet let pozneje pa Igor Pretnar film po romanu Idealist. Vse druge priredbe njegovih del so bili TV filmi ali TV igre. Takšno stanje se delno popravlja letos, ko mineva stota obletnica Cankarjeve smrti – in Slovenija ga je tako razglasila za Cankarjevo leto. V koprodukciji RTV Slovenija z neodvisnimi producenti sta nastala dva dokumentarna filma o Cankarjevi književnosti in njegovem življenju, ki smo ju lahko videli tudi na Festivalu slovenskega filma. Prvi film, Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar je posnel Dušan Moravec, drugega, s preprostim naslovom Cankar, ki je sicer dolgo časa nosil delovni naslov To delo je v javni lasti, pa Amir Muratović. Njegov film je pravzaprav igrano-dokumentarni, vsebuje pa tudi animirane vložke. Hibridna zasnova filma, za katerega je Muratović napisal tudi scenarij, ustreza njegovi vsebini, ki namesto gole biografske zgodbe o pisatelju ali preproste ekranizacije kakšnega njegovega dela poskuša priti do dna njegovemu mitu otožnega, ekscentričnega pisatelja, alkoholika z belo krizantemo, in tako združuje igrane prizore iz njegovega zasebnega življenja, predvsem ljubezenskih razmerij z ženskami na Dunaju, v Ljubljani in na Bledu, animirane vizualizacije njegovih črtic in dokumentarna pričevanja književnih kritikov in zgodovinarjev. Amir Muratović je v intervjuju za Delo povedal, da je književna kritika v stoletju, ki je minilo od njegove smrti, pisatelja pogosto prikazovala bodisi kot čustveno nezrelega, a hkrati globoko religioznega človeka, bodisi kot nedotakljivega, težko razumljivega književnika, in tako o
Codelli

Codelli

ARS Filmska glasba, 1. oktober 2018 ― Kaj danes sploh vemo o baronu Antonu Codelliju, po katerem je poimenovan celo predel Ljubljane, Kodeljevo? Da je bil prvi ljubljanski lastnik avtomobila je že […] Kaj danes sploh vemo o baronu Antonu Codelliju, po katerem je poimenovan celo predel Ljubljane, Kodeljevo? Da je bil prvi ljubljanski lastnik avtomobila je že dolgo znano. Da je eksperimentiral z nečim, čemur bi danes rekli televizija, torej prenosom slike na daljavo, prav tako. Tudi to, da je v Afriki, natančneje v Togu sodeloval pri postavitvi prvega afriškega radijskega oddajnika, in da se je tam spotoma zapletel še v produkcijo prvega »afriškega« igranega filma. Vse to je nenazadnje zapisano že v različnih enciklopedijah in celo na spletu. Zato gledalca pred odhodom v kinodvorano, v kateri si lahko ogleda celovečerni film Mihe Čelarja z naslovom Codelli, seveda najprej zanima tisto ključno: kaj mi bo film o njem razkril novega? A pojdimo po vrsti. Najprej bi se verjetno veljalo ustaviti že pri zvrstni opredelitvi filma. Tega predstavljajo kot igrano-dokumentarni film, kar pa ni najbolj natančna oznaka. Čelarjev Codelli je namreč bolj ali manj klasičen biografski dokumentarni film, ki premore igrane sekvence in te so v pretežni meri omejene le na ilustracijo tistega, kar pripoveduje biografsko zastavljena zgodba. Te so resda domiselno zasnovane in izpeljane, saj poskušajo tako ustvariti približek filmski formi tistega časa, torej nememu filmu, kot hkrati tudi oživiti bogato Codellijevo zbirko fotografij. Tako je po svoje prav zabavno gledati, kako se prične avto, ujet v fotografiji na eni značilnih ljubljanskih »mestnih« vedut, nenadoma po tej fotografiji premikati. Malce bolj nelagodno pa se gledalec počuti ob oživljanju Codellijevih fotografij iz njegovega afriškega obdobja. Pri oživitvi teh namreč na dan plane tudi zlovešči duh kolonializma, ki je tako kot liki na fotografiji, tudi sam »ujet v trenutku«, ko je fotografija nastala. Zdi se, da so se tega vsaj delno zavedali tudi ustvarjalci, saj se
Razvoj kitajskega jezika

Razvoj kitajskega jezika

ARS Jezikovni pogovori, 1. oktober 2018 ― Na Kitajskem je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture.
še novic