Položaj slovenske glasbe danes in jutri

Položaj slovenske glasbe danes in jutri

ARS Arsov forum, 14. junij 2019 ― Pavel Mihelčič, Primož Kristan in Gregor Pirš o položaju in možnih spremembah 18. februarja letos je skladatelj in nekdanji dolgoletni urednik na Radiu Slovenija Pavel Mihelčič objavil Resolucijo o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora za glasbeno ustvarjanje, preudarno in stvarno analizo razmer, v katerih nastaja slovenska glasba, pozneje pa še njen Program, v katerem je zgoščeno predstavil nekaj možnih rešitev za sedanji položaj slovenske glasbe. Oba dokumenta sta spodbudi za tokratni Arsov forum, v katerem sodelujejo njun avtor Pavel Mihelčič, Primož Kristan, svetovalec na področju glasbene umetnosti z Ministrstva za kulturo, ter skladatelj Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo na Radiu Slovenija, z njimi se pogovarja Marko Golja.
Starogrška “techne” na ogled v Ljubljani do pomladi 2020

Starogrška “techne” na ogled v Ljubljani do pomladi 2020

ARS Kulturna panorama, 14. junij 2019 ― Stari oziroma modrost antike, so nas, če smo le hoteli, naučili, da se tehnologije menjavajo, narava človeka pa ostaja enaka - na razstavi vsaj spoznamo njihove dve tiosočletji stare tehnologije V 55 krajih na 130 prizoriščih (muzeji in galerije) od predvečera do polnoči poteka že 17. Poletna muzejska noč, naš uvodni prispevek na temo prihaja iz Maribora. Posebej izpostavljamo te dni odprto razstavo antične grške tehnologije v ljubljanskem Cankarjevem domu, saj Evropa menda izhaja tudi iz antike! Predstavljamo tudi dobitnico letošnje Stritarjeve nagrade, prejemnike Župančičevih nagrad mestne občine Ljubljana, in letošnje nagrajence Levstikovih nagrad, ki jih ob 70-letnici nagrade podeljuje založba Mladinska knjiga. Bili smo na simpoziju z naslovom »Zemlja brez ljudi« v ljubljanski Kapelici, opozarjamo pa tudi na pereče stanje nevladnikov, zbranih okoli društva Asociacija.  Sredi tedna so javno opozorili na neuresničene obljube o vladnem financiranju.
O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji

O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji

ARS Ars humana, 14. junij 2019 ― ... pripovedujejo Saša Pavček, Matjaž Kmecl in Edvard Kovač Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju.    
Poletno branje

Poletno branje

ARS Svet kulture, 14. junij 2019 ― Predstavljamo knjižne novosti Mladinske knjige in Beletrine V zadnji oddaji tega tedna bomo prelistali osem svežih knjig, ki jih založbe ponujajo v branje med poletjem. V Zagrebu bo jutri nastopila skupina Laibach, predstavljamo pa tudi festival eksperimentalne glasbe Free Forms. Vabljeni v našo družbo!
Haloško petje skozi košček časa

Haloško petje skozi košček časa

ARS Za en bokal muzike, 14. junij 2019 ― V tokratni oddaji bomo med drugim slišali nekaj različic posameznih pesmi, ki jih bomo lahko neposredno primerjali. V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. V tokratni oddaji bomo med drugim slišali nekaj različic posameznih pesmi, ki jih bomo lahko neposredno primerjali. In čeprav je časovno obdobje nastanka posnetkov relativno kratko, prostor pa praktično isti, so razlike v dojemanju in interpretaciji očitne…
Kriči, Sarajevo!

Kriči, Sarajevo!

ARS Gremo v kino, 13. junij 2019 ― Na festivalu glasbenega filma Naj se rola!, ki se je v četrtek začel v ljubljanskem Kinodvoru, so s filmom Kriči, Sarajevo! odprli tudi poletno Kinodvorišče. Naš gost bo režiser filma Kriči, Sarajevo! Tarik Hodžić, ki spregovori o obleganju Sarajeva z glasbene perspektive, skozi gostovanje skupine Iron Maiden decembra 1994. Dogodek je zaznamoval tiste na odru in tiste pod njim. Govorili bomo še o magistrskih filmih študentk ljubljanskega AGRFT-ja, o novem nadaljevanju Mož v črnem in predstavili 10. festival migrantskega filma, ki se bo prihodnji teden odvijal po vsej državi.
Claudio Magris in njegove Brazgotine

Claudio Magris in njegove Brazgotine

ARS Svet kulture, 13. junij 2019 ― »Ne borim se proti pozabi, ampak proti pozabi pozabe … V vsaki tržaški mestni ulici vidim dim, ki ga niso hoteli videti.« Danes v Ljubljani gostuje uveljavljeni, večkrat nagrajeni tržaški pisatelj Claudio Magris. Letos aprila je praznoval osemdesetletnico, ob tej priložnosti pa je pri Slovenski matici izšel prevod njegovega romana Brazgotine, v središču katerega je dolgo zamolčano tržaško koncentracijsko taborišče Rižarna. V oddaji tudi o predstavitvi našega hišnega projekta Daljave, ki je bil lani v partnerstvu z Društvom slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu poezije izveden na Letališču Jožeta Pučnika. Avtorici projekta Saška Rakef in Tina Kozin prav danes performans Daljave predstavljata v kontekstu Praškega kvadrienala scenskega oblikovanja in gledališkega prostora.
Glasba za violino – Felix Mendelssohn

Glasba za violino – Felix Mendelssohn

ARS Čas, prostor in glasba, 13. junij 2019 ― »Mendelssohn je Mozart 19. stoletja,« je zapisal Robert Schumann. »Mendelssohn je Mozart 19. stoletja,« je zapisal Robert Schumann. Dandanes nikogar ne primerjamo več z Mozartom; Felix Mendelssohn pa je vendar skladatelj, ki je v prvi polovici 19. stoletja opozoril svet na (skoraj) pozabljenega Johanna Sebastiana Bacha, a tudi njegova dela so ostala kot sijajni izdelki – umetnine zgodnjega romantičnega obdobja. V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo predvajali skladbe Felixa Mendelssohna: Koncert za violino in godalni orkester v d-molu. S komornim orkestrom Orfeus bo igral Gidon Kremer in Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64. Solist bo Yehudi Menuhin, londonskemu orkestru Philharmonia bo dirigiral Efrem Kurtz. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.
Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika

Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika

ARS Svet kulture, 12. junij 2019 ― Literarna zgodovina je roman Beatin dnevnik puščala ob strani vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začelo resnejše preučevanje besedil avtoric, med katere sodi tudi Luiza Pesjak. Danes je rojstni dan ene prvih slovenskih pesnic, pisateljic, dramatičark in prevajalk, Luize Pesjak. Literarna zgodovina je njen roman Beatin dnevnik puščala ob strani vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začelo resnejše preučevanje besedil avtoric. S tako pomanjkljivo obravnavo je povezana tudi oznaka »ženski roman«, ki so jo pogosto uporabljali slabšalno; romane, ki so jih pisale ženske in ki so se osredotočali na življenja žensk, so pogosto imeli za sentimentalne in trivialne. Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete je zdaj izšla nova izdaja Beatinega dnevnika, ki ga spremljajo izčrpna literarnozgodovinska študija z novimi spoznanji o avtorici in njenem delu ter znanstvenokritične opombe izr. prof. dr. Urške Perenič. Predstavili pa bomo tudi knjigo Marka Hrena Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes.
Spomini na Otona

Spomini na Otona

ARS Svet kulture, 11. junij 2019 ― Danes mineva 70 let od smrti pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Danes mineva 70 let od smrti pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Rodil se je januarja 1878 v Vinici v Beli krajini, šolal se je v Novem mestu in Ljubljani in nato po maturi na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. V prvem desetletju 20. stoletja je potoval po Evropi in živel v tujini. Po vrnitvi se je najprej preživljal s prevajanjem, nato je postal dramaturg v gledališču in mestni arhivar. Poročil se je z Ano Kessler, s katero sta imela tri otroke. Leta 1920 je postal dramaturg v Drami in pozneje njen upravnik. Bil je predsednik Društva slovenskih književnikov, eden od ustanoviteljev slovenskega PEN in njegov prvi predsednik. Bil je tudi med prvimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oton Župančič je eden od štirih članov slovenske moderne. Njegovo poezijo posebej zaznamujeta vitalizem in veselje do življenja. Ob 70-letnici smrti je izšla knjiga Spomini na Otona, ki jo je napisala njegova žena. V oddaji bomo poročali tudi s podelitve odlikovanj, ki jih je podelil predsednik Borut Pahor. Akademik Janko Kos je prejel zlati red za zasluge. Napovedali bomo koncert Slovanska rapsodija s katerim na Kongresnem trgu v Ljubljani drevi obeležujejo 15-letnico Foruma slovanskih kultur in odpirajo 31. Mednarodni festival Imago Sloveniae. Ob letošnji 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa v Beltincih pripravljamo dogodek Velika panonska muzika.
Barbara Pešut

Barbara Pešut

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 11. junij 2019 ― Pesnica in pisateljica z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja.
Spomenka Hribar: Preteklost v parlamentu

Spomenka Hribar: Preteklost v parlamentu

ARS Esej na radiu, 11. junij 2019 ― V slovenski politični in družbeni prostor je zasadila idejo narodne sprave; v tem duhu deluje še danes. Filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar je v eseju Krivda in greh problematizirala ravnanje revolucije med vojno in po njej, zato je Kocbekov zbornik izšel šele leta 1987. V slovenski politični in družbeni prostor je zasadila idejo narodne sprave; v tem duhu deluje še danes. V oddaji lahko poslušate njen esej iz leta 1991 Preteklost v parlamentu. Bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Aleksander Golja. Glasbeni vrinki so odlomki iz Koncertnega utripa skladatelja Vitja Avsca v izvedbi Jožeta Kotarja na klarinetu in Luca Ferrinija pri klavirju. Oddajo je zvočno oblikoval Blaž Kumše, urednika pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Slovenska predstavitve na 14. Praškem kvadrienalu

Slovenska predstavitve na 14. Praškem kvadrienalu

ARS Oder, 10. junij 2019 ― Od prejšnjega četrtka v češki prestolnici poteka 14. Praški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora Od prejšnjega četrtka v češki prestolnici poteka 14. Praški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora, edinstven mednarodni dogodek, ki raziskuje področja scenografije, kostumografije in gledališke arhitekture. Gre za manifestiacijo, s katero deset dni živi vsa Praga, saj poleg osrednjega programa nacionalnih predstavitev v sekciji Države in regije, kvadrienale ponuja širok razpon umetniških dogodkov, site-specific projektov, pogovornih formatov in predstavitev študentskih dosežkov. Slovenija na kvadrienalu sodeluje sedmič. Instalacijo z naslovom Ukrivljen prostor je s sodelavci pripravila Barbara Novakovič Kolenc, ki je izbrala tudi sodelujoče avtorske projekte. V oddaji Oder vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z Barbaro Novakovič Kolenc, posebno pozornost pa je pritegnilo tudi prostorsko in grafično oblikovanje slovenske predstavitve na Praškem kvadrienalu, več o tem pa bosta povedala arhitektka Vladka Ljubanović in oblikovalec Matjaž Wenzel. Vabimo vas k poslušanju!
Šamanizem, svečeništvo, zdravljenje, vedeževanje

Šamanizem, svečeništvo, zdravljenje, vedeževanje

ARS Ars humana, 10. junij 2019 ― Posebnosti prostora magično – religioznih svetov v Mezoameriki Šamanizem, prastara tradicija, ki skupaj z duhovi povezuje človeka in naravo, iz česar nastaja harmonična celota, združuje stara znanja in spiritualne tehnike. Mogoče je reči, da gre za najstarejšo filozofijo, psihologijo, magijo, religijo in medicino, ki črpa praspomina arhaičnih, tradicionalnih ljudstev. V sibirskem prostoru ekstaza igra zelo pomembno vlogo pri religiozni izkušnji, ko šaman v transu, v spremenjenem  stanju zavest stopi v stik s svetom duhov, potuje onkraj in se vrne nazaj, vendar pa bi denimo verske izvedence, vedeževalce in obreden terapevte, ki so jih antropologi proučevali v Mezoameriki težko imenovali za šamane, religioznega sibirskega fenomena namreč ni mogoče enostavno primerjati z ameriškimi tlemi. V oddaji, v kateri bo sodeloval tudi dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede, Magda Tušar gosti dr. Mojco Terčelj s Primorske univerze, ki je veliko terenskih raziskav opravila med Indijanci Soke in Maji v Chiapasu in na Jukatanu v Mehiki, zato dobro pozna magično – religiozne svetove in religiozno – terapevtske prakse tamkajšnjih ljudstev. Posameznik tam sicer lahko dobi moč zdravljenja in vedeževanja neposredno od nadnaravnih bitij preko sanj, videnj in obsedenosti z duhovi, kot pravi Terčeljeva, vendar tamkajšnjih šamanskih praks ne moremo obravnavati kot samostojen fenomen, saj je šamanizem zelo prepleten s svečeništvom.
10. junij – svetovni dan Nove umetnosti (Art nouveau)

10. junij – svetovni dan Nove umetnosti (Art nouveau)

ARS Svet kulture, 10. junij 2019 ― Umetnostni slog se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja. 10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope in onkraj. Praznovanju se z vrsto dogodkov pridružujeta tudi mesti Ljubljana in Maribor. V oddaji smo zbrali še vtise z razstave Marca Chagalla na Reki ter nekaj misli o festivalu Kino otok, ki se je včeraj sklenil v Izoli. Vabljeni v našo družbo!
Orgelske skladbe opernih skladateljev

Orgelske skladbe opernih skladateljev

ARS Obiski kraljice, 10. junij 2019 ― Kraljica inštrumentov je očitno pritegnila tudi skladatelje, ki so se posvečali ustvarjanju opernih del. Kraljica inštrumentov je očitno pritegnila tudi skladatelje, ki so se posvečali ustvarjanju opernih del. To so na primer Georges Bizet, Richard Strauss, Luigi Cherubini, Hector Berlioz, Vincenzo Bellini in drugi. Njihove kompozicije je zbral in poustvaril dunajski organist Franz Haselböck.
Mojca Širok: Pogodba

Mojca Širok: Pogodba

ARS Izšlo je, 10. junij 2019 ― Televizijska novinarka in pisateljica o napeti, prepričljivi in brezkompromisni kriminalki ter o italijanski družbi Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Jedrt Lapuh Maležič: Vija vaja ven / Jacques Prévert: Besede

Jedrt Lapuh Maležič: Vija vaja ven / Jacques Prévert: Besede

ARS S knjižnega trga, 10. junij 2019 ― Mathieu Lindon: Kaj pomeni ljubiti / Borut Korun: Utopija in resničnost V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Jedrt Lapuh Maležič Vija vaja ven, pesniška zbirka Jacquesa Préverta Besede, avtobiografski roman Mathieuja Lindona Kaj pomeni ljubiti in knjiga Boruta Koruna Utopija in resničnost. Recenzije so napisali Martina Potisk, Nina Gostiša, Andrej Lutman in Marjan Kovačevič Beltram.
Prvi intervju z ministrom za kulturo Zoranom Pozničem

Prvi intervju z ministrom za kulturo Zoranom Pozničem

ARS Arsov forum, 10. junij 2019 ― Ob prvih potezah mandata ga boste lahko spoznali bolj osebno, tudi njegov glasbeni izbor. Po »100 dneh« mandata bo gost minister za kulturo mag. Zoran Poznič. Njegov predhodnik Dejan Prešiček je moral oditi zaradi slabih odnosov med zaposlenimi. Kako stanje na ministrstvu vidi novi minister? Ga dojema kot pogorišče ali gradbišče? Koliko se mu pozna 30-milijonsko zvišanje letošnjega proračuna? Kje se je zataknil zakon o kulturnem evru in ali je novi medijski zakon res pripravljen? To je nekaj izhodišč za pogovor v oddaji, ki smo jo glasbeno opremili po ministrovem izboru.

Ob 100-letnici ljubljanske slovenistike

ARS Jezikovni pogovori, 10. junij 2019 ― Gost je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je pred stoletjem dejal jezikoslovec Fran Ramovš na predavanju o slovenščini, ki je bilo prvo predavanje na ljubljanski univerzi. Gost oddaje je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej. Vprašali smo ga, v kakšni kondiciji je ljubljanska slovenistika in kakšen naj bi bil danes njen vpliv na širšo družbo.
še novic