Pesmi izpod Pohorja

Pesmi izpod Pohorja

ARS Za en bokal muzike, 6. december 2019 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke ljudskih pesmi v izvedbi pevcev iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki jih je v oddaji […] V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke ljudskih pesmi v izvedbi pevcev iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi z naslovom Pesmi izpod Pohorja leta 1978 predstavila Jasna Vidakovič.
Pater Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja

Pater Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja

ARS Izšlo je, 6. december 2019 ― Avtor tako v knjigi kot v pogovoru občuteno in prepričljivo izraža svoj humanizem in humanistične vrednote Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Greta je osebnost leta

Greta je osebnost leta

ARS Arsov forum, 6. december 2019 ― Revija Time je švedsko okoljevarstvenico Greto Thunberg razglasila za osebnost leta 2019. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. V ponovitvi Arsovega foruma se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič.
Johann Christian Bach /4/

Johann Christian Bach /4/

ARS Skladatelj tedna, 6. december 2019 ― Johann Christian Bach, najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha, je večino življenja preživel v Londonu. Johann Christian Bach, najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha, je večino življenja preživel v Londonu. Johann Sebastian je imel kar dvajset otrok, a jih je le polovica preživela otroštvo. Med štirimi otroki, ki jih je rodila njegova prva žena Maria Barbara, sta bila njegova najstarejša sinova Wilhelm Friedemann in Carl Philipp Emanuel, ki sta pozneje zaslovela kot najpomembnejša glasbenika svojega časa. Maria Barbara je leta 1720 nepričakovano umrla in Bach seje leto in pol pozneje poročil z Anno Magdaleno Wilcke. Njun prvi sin Gottfried Heinrich je bil menda zelo nadarjen, a svojega daru nikoli ni razvil, ker je bil blažje duševno prizadet. Naslednji glasbenik v družini je bil Johann Christoph Friedrich, najmlajši sin Johann Christian pa se je rodil leta 1735, ko je imel Bach petdeset let. Bil je najbolj vsestranski izmed njegovih otrok, najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere.
Sklenjene verige

Sklenjene verige

ARS Čas, prostor in glasba, 5. december 2019 ― Ko se skladatelj odloči, da bo začel proces ustvarjanja, mora najprej rešiti vprašanje oblike, ali kot pravi znameniti skladatelj Witold Lutoslawski: »V zadnjih letih me […] Ko se skladatelj odloči, da bo začel proces ustvarjanja, mora najprej rešiti vprašanje oblike, ali kot pravi znameniti skladatelj Witold Lutoslawski: »V zadnjih letih me ni toliko zanimalo oblikovanje časa, bolj oblikovanje tonske višine, z drugimi besedami: melodije, harmonije in polifonije.« Violinski koncerti: Sklenjene verige v oddaji Čas, prostor in glasba.
Johann Christian Bach /3/

Johann Christian Bach /3/

ARS Skladatelj tedna, 5. december 2019 ― Najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha je imel kar dvajset otrok, a jih je le polovica preživela otroštvo. Johann Christian Bach, najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha, je večino življenja preživel v Londonu. Johann Sebastian je imel kar dvajset otrok, a jih je le polovica preživela otroštvo. Med štirimi otroki, ki jih je rodila njegova prva žena Maria Barbara, sta bila njegova najstarejša sinova Wilhelm Friedemann in Carl Philipp Emanuel, ki sta pozneje zaslovela kot najpomembnejša glasbenika svojega časa. Maria Barbara je leta 1720 nepričakovano umrla in Bach seje leto in pol pozneje poročil z Anno Magdaleno Wilcke. Njun prvi sin Gottfried Heinrich je bil menda zelo nadarjen, a svojega daru nikoli ni razvil, ker je bil blažje duševno prizadet. Naslednji glasbenik v družini je bil Johann Christoph Friedrich, najmlajši sin Johann Christian pa se je rodil leta 1735, ko je imel Bach petdeset let. Bil je najbolj vsestranski izmed njegovih otrok, najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere.
Polzavestna raba »prostih delcev« v jeziku

Polzavestna raba »prostih delcev« v jeziku

ARS Jezikovni pogovori, 4. december 2019 ― Proste morfeme, kot sta besedi za ali se, polzavestno uporabljamo pri spreminjanju pomenov Rabe prostih morfemov, drobnih besed, kot je »se«, se niti ne zavedamo, pa vendar z njimi spreminjamo pomene. Če dodamo glagolu imeti morfem se, dobimo nov pomen, ki izhaja iz besed ima se. Podobno je pri glagolu delati – če mu dodamo se, dobimo delati se. Prosti morfemi so drobni prosti delci v jeziku, ki temeljno sooblikujejo njegovo pomensko zgradbo. O njihovi rabi smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico monografije Prostomorfemskost v slovenščini, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU.
Človeški glas, glasbilo, ritual

Človeški glas, glasbilo, ritual

ARS Svet kulture, 4. december 2019 ― Nizanje dogodkov v dneh pred prazniki Pred nami so predpraznični sporedi kulturnih dogodkov. V Novi Gorici se boste lahko sprehajali med knjigami, začel se je namreč novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani bo nocoj koncert nedavno ustanovljene zasedbe Musica Emonica, ki izvaja pri nas redkeje slišana vokalno-instrumentalna klasicistična dela. Tokrat bo mogoče prisluhniti Mozartu. V Cankarjevem domu pa se bo z mehkim glasom predstavil Alireza Ghorbani, ki sodi v novo generacijo glasov, ki izvajajo klasične perzijske pesmi. V ljubljanski Mestni hiši se predstavlja ilustrator, ustvarjalec stripov in karikaturist Ciril Horjak Horowitz. V Galeriji Krka v Novem mestu bodo nocoj odprli razstavo ilustracij Alenke Spacal, v Kopru bodo počastili jubilej pisatelja Milana Rakovca, ki že dve desetletji vodi Forum Tomizza, medtem ko vas na našem 1.programu vabimo k poslušanju javne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri bo nastopila ljudska glasbena skupina Kranjski furmani, ki oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Dogodek bo zvečer v samostanu Mekinje.  
Od PreGleja do Krika

Od PreGleja do Krika

ARS Oder, 4. december 2019 ― O (ne)spremenljivosti položaja sodobne slovenske dramatike in njenih avtorjev O (ne)sistematičnem uprizarjanju, objavljanju, izobraževanju in strokovnem usposabljanju, pa tudi o stanovskem povezovanju dramatičark in dramatikov smo se pogovarjali z dramatičarko Kim Komljanec.

Jean Baudrillard: Novi žrtveni red

ARS Esej na radiu, 3. december 2019 ― Besedilo je prevedel Marjan Kokot. V oddaji boste slišali esej z naslovom Novi žrtveni red francoskega družboslovca Jeana Baudrillarda. Besedilo je prevedel Marjan Kokot, brala pa napovedovalca Lidija Hartman in Janez Dolinar. Oddajo je posnel Damjan Rostan za Umetne svetove na programu Ars novembra 1998. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Igre in magične knjige

Igre in magične knjige

ARS Svet kulture, 3. december 2019 ― Znova podeljene nagrade Staneta Severja   Med dogodki, ki nastajajo na gledaliških prizoriščih, se bomo še malo pomudili pri Severjevih nagradah. Tokrat sta bili za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih nagrajeni Nina Ivanišin in Ana Urbanc. Med bolj prepoznavne knjižne sejme v regiji sodi Puljski, v okviru katerega so letos več pozornosti namenili slovanski literaturi in kulturi, prav poseben poudarek v okviru programa letošnjega sejma Sanjam knjige so prireditelji namreč dali ruski literaturi. Poslušajte oddajo Svet kulture po 16. uri, ko se bomo posvetili tudi sodobnemu slovenskemu slikarstvu.
Ivan Cankar, literarni revolucionar

Ivan Cankar, literarni revolucionar

ARS Ars humana, 3. december 2019 ― Kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja? Lani, ob obletnici Cankarjeve smrti, je izšlo več zanimivih del o avtorju romana Hiša Marije Pomočnice, med njimi tudi album Ivan Cankar, literarni revolucionar. Pri albumu so sodelovali Aljoša Harlamov, Irena Novak Popov, Jožica Čeh Steger, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič. Tri soavtorice izmed naštetih: Irena Novak Popov, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič, bodo v oddaji pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, in če bo čas dopuščal, kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja. Slišali bomo tudi kratko izjavo Jožice Čeh Steger o pisateljevih črticah.
Ogrožena evropska kulturna dediščina

Ogrožena evropska kulturna dediščina

ARS Kulturna panorama, 1. december 2019 ― Plečnikov stadion med 14 kandidati za program Europa Nostra Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila v ožji izbor za 7 najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Program se izvaja v sodelovanju Inštituta Evropske investicijske banke, podpira ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. V oddaji pa tudi o razstavah tako in drugače. ICOM Slovenija, mednarodni muzejski svet za Slovenijo je podelil letošnji nagradi; predstavljamo razstavo o metalurgiji Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, arheološko razstavo Železna dama v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in napovedujemo projekt, ki bo predstavil mariborskega urbanista in arhitekta Ljuba Humeka. Pogovarjali smo se tudi s saksofonistom Janom Kusom, ki vodi v New Yorku delujočo skupino Slavo Rican Assembly.
Mara Kralj – slikarka, ilustrtorka in oblikovalka lutk

Mara Kralj – slikarka, ilustrtorka in oblikovalka lutk

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 1. december 2019 ― Umetnica se je rodila na Dunaju pred sto desetimi leti V letošnjem letu se spominjamo tudi stodesete obletnice rojstva Mare Kralj, slovenske slikarke, ilustratorke in oblikovalke lutk. Rodila se je na Dunaju pesnici Vidi Jeraj in glasbeniku Karlu Jeraju, poročena je bila s slikarjem Tonetom Kraljem. V slikarstvu se je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, v oblikovanju filmskih lutk pa v Pragi. Prav lutke so bile velika ljubezen Mare Kralj. O vsem tem govori v pogovoru z Vido Curk, posnetem ob umetničini devetdesetletnici bomo slišali v oddaji.
še novic