Novice

radio

Nemogoči mehanizmi

Nemogoči mehanizmi

ARS Likovni odmevi, 30. november 2019 ― Meta Grgurevič je v zadnjem desetletju razvila vrsto delujočih, a nefunkcionalnih, poetičnih mehanizmov V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava del Mete Grgurevič, ene najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše srednje generacije. Razstavo so pripravili v sodelovanju z galerijo Kunstlerhaus iz Gradca in nosi naslov Nemogoči mehanizmi, ki nakazuje umetničino zanimanje za kinetične sisteme. Meto Grgurevič namreč fascinirajo mehanski sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo; mehanske objekte pa avtorica z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Preplet tehnologije, poetičnosti in utopičnih motivov lahko razumemo tudi kot subtilen upor, ki za svoje orožje uporablja domišljijo. Razstavo sta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili umetnica Meta Grgurevič in kustosinja Simona Vidmar.
Urban Koder

Urban Koder

ARS Filmska glasba, 30. november 2019 ― Njegovo glasbo lahko slišimo v kar 20 celovečernih filmih, 4 dokumentarcih, 10 TV-nadaljevankah in 15 kratkih animiranih filmih. Urban Koder je ustvaril neprecenljiv opus, ki tvori pomemben del v mozaiku glasbene zakladnice slovenske ustvarjalnosti in prispeva h kulturni identiteti naroda. Ustvarjal je pretežno šansone ter pisal glasbo za številne otroške in igrane radijske igre in gledališke predstave. Rad je ustvarjal za film, saj je napisal glasbo za kar 20 celovečernih filmov, 4 dokumentarce, 10 TV-nadaljevank, 15 kratkih animiranih filmov.
Za en bokal muzike

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 29. november 2019 ― Brkini V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali posnetke z Brkinov, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 2000 predstavila Marjetka Golež Kaučič. Različne vsebine obarva narečje, v izvedbi odličnih pevcev in predvsem pevk pa bomo slišali od pripovednih pa do ljubezenskih pesmi. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Tina Bilban: Hvala za škarje

Tina Bilban: Hvala za škarje

ARS Izšlo je, 29. november 2019 ― Avtorica verjame v znanost, literaturo in dialog. Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Dualizem Nobelove nagrade za književnost

Dualizem Nobelove nagrade za književnost

ARS Arsov forum, 29. november 2019 ― Umetniški in družbeno-politični pogled na nagrado sta legitimna, na videz se izključujeta, verjetno pa v svoji skrajnosti ne vzdržita kritične presoje. Podelitev Nobelove nagrade za književnost je izpostavila dva pogleda na literaturo – eden jo vidi kot neodvisno, samozadostno umetniško zvrst, drugi kot vpeto v družbeno-politični kontekst. Oba sta legitimna, na videz se izključujeta, verjetno pa v svoji skrajnosti ne vzdržita kritične presoje. O nagrajencih Olgi Tokarczuk in Petru Handkeju in o instituciji Nobelove nagrade bodo razpravljali Jana Unuk, Štefan Vevar in Andrej Blatnik.
Sergej Prokofjev /4/

Sergej Prokofjev /4/

ARS Skladatelj tedna, 29. november 2019 ― Poseben pečat njegovi glasbi dajeta izrazita skladateljska inteligenca in humor. Tokrat predstavljamo velikana ruske glasbene zgodovine, skladatelja Sergeja Prokofjeva (1891-1953). Poseben pečat njegovi glasbi dajeta izrazita skladateljska inteligenca in humor. Sam je načela svoje ustvarjalnosti opisal v nekaj poglavjih: sledenje klasicističnim načelom – mladostnim vtisom Beethovnove glasbe, inovacija, liričnost, grotesknost – ironija.
Volinski koncerti: Severnjak

Volinski koncerti: Severnjak

ARS Čas, prostor in glasba, 28. november 2019 ― Tudi na velike mojstre, kot sta finski Jean Sibelius in slovenski Janez Matičič, vpliva okolje – z značajskimi in prepoznanimi lastnostmi, s kulturo obogatenega časa […] Tudi na velike mojstre, kot sta finski Jean Sibelius in slovenski Janez Matičič, vpliva okolje – z značajskimi in prepoznanimi lastnostmi, s kulturo obogatenega časa in prostora. Volinski koncerti: Severnjak – v oddaji Čas, prostor in glasba.
Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo

Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo

ARS Jezikovni pogovori, 27. november 2019 ― Misel Jožeta Toporišiča so izpostavili ob začetku javne razprave o novem pravopisu. Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo – to misel akad. Jožeta Toporišiča je izpostavila dr. Helena Dobrovoljc ob začetku javne razprave, ki 30 let od uradne potrditve zadnjih pravopisnih pravil napoveduje nov slovenski pravopis. To, da lahko pri oblikovanju novega pravopisa sodeluje širša javnost, je ena prelomnejših odločitev. Posamezno poglavje bo v javni razpravi en mesec. Po tem času se bo sešla pravopisna komisija in pretresla vse predloge.  Kdaj bi lahko zaprli vsa poglavja in izdali novi pravopis, je težko reči, saj je to odvisno od financiranja. Na portalu Fran sta objavljeni prvi poglavji Pisna znamenja in Krajšave. V pisnih znamenjih ni nič revolucionarnega, po malem pa je novo skoraj vse, je poudaril dr. Peter Weiss. Poglavje o krajšavah pa na novo in celovito predstavlja vse tipe krajšav: kratice, okrajšave, simbole in tudi formule, tako z vidika njihovega nastanka, rabe in funkcijske vloge, je povedala dr. Helena Dobrovoljc. Novi pravopis bo imenovan Pravopis 8.0, kar označuje, da gre za osmo samostojno izdajo po vrsti. Prvega smo dobili leta 1899, zadnja različica pa je iz leta 2001. Javna razprava se je začela 3. decembra.
Arhitektura antičnega gledališča

Arhitektura antičnega gledališča

ARS Oder, 27. november 2019 ― Z dr. Božidarjem Slapšakom o monumentalni arhitekturi in prelomnih tehnničnih rešitvah. V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča.

Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 26. november 2019 ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Slavko Pregl

Slavko Pregl

ARS Ars humana, 26. november 2019 ― neomajni borec za slovensko knjigo in eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev Slavko Pregl. Človek, ki ga nedvomno pozna vsak, ki je kdaj deloval – ali deluje – v katerem izmed členov naše knjižne verige. Kot pravijo mnogi: legenda slovenskega založniškega prostora. In eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev. Ki uspešno nagovarja tudi odrasle bralce. Svojo življenjsko, ustvarjalno, poslovno pot je strnil v obsežni biografiji Srajca srečnega človeka. Nekaj o njej in sebi pa bo povedal tudi v oddaji.

Izstopajoči kulturni dogodki teh dni

ARS Kulturna panorama, 24. november 2019 ― Od prostorskih stisk ljubljanskega Zgodovinskega arhiva do obuvanja in sezuvanja V Kulturni panorami tokrat predstavljamo prejemnika Trubarjevih priznanj za leto 2019, izpostavljamo tri razstave in knjižni sejem v Pulju ter opozarjamo na začetek javne razprave o novih pravopisnih pravilih, ki napoveduje novi pravopis. Pred vsem tem pa se posvečamo prostorski stiski, v kateri se je znašel Zgodovinski arhiv v Ljubljani.

Jiři Bezlaj

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. november 2019 ― Ponovitev pogovora s kiparjem V Mestni galeriji v Ljubljani je na ogled pregledna razstava kiparja Jiřija Bezlaja z naslovom Kamen. Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani, v Ljubljani je tudi končal kiparsko smer na likovni akademiji. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom poslušate njegovo razmišljanje o samem sebi in svojem ustvarjanju. Z Jiřijem Bezlajem se je leta 2000 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
še novic