Pandemija pretresa vse, kar imamo za samoumevno

Pandemija pretresa vse, kar imamo za samoumevno

ARS Kulturna panorama, 8. marec 2020 ― Ponovitev oddaje Ars humana Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. “κρίσις oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem,” razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. “Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru,” še dodaja. Kako bo filozofija mislila trenutek, ko se je svet ustavil, ko so se podrla globalna razmerja in se zdi, da je naenkrat s krili zamahnilo tisoče metuljev? Po prvem šoku se morda marsikdo sprašuje, kaj nove razmere pomenijo za politične, družbene in etične dimenzije življenja? “Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve,” je še prepričan dr. Tomaž Grušovnik, ki v tokratni oddaji razmišlja tudi o tem, zakaj ob takšnih dogodkih nemudoma vzniknejo teorije zarot in kaj o njih pravi agnotologija, veda o neznanju?
Marijan Lipovšek (1910-1995)

Marijan Lipovšek (1910-1995)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 8. marec 2020 ― Letos mineva 110 let od rojstva skladatelja, pianista in pedagoga Januarja je minilo 110 let od rojstva slovenskega skladatelja, pianista in dolgoletnega profesorja na ljubljanski glasbeni akademiji Marijana Lipovška. V našem arhivu hranimo njegovo dragoceno razmišljanje iz leta 1980. Takrat pred mikrofonom našega radia pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.
Umetnost v izolaciji

Umetnost v izolaciji

ARS Likovni odmevi, 7. marec 2020 ― Umetniki se s težkimi časi soočajo s humorjem, razmišljajo pa tudi o tem, kako epidemijo predstavljajo mediji. V času, ko so galerije in muzeji zaprli svoja vrata, so številne ustanove pripravile virtualni program, o katerem smo ta teden že poročali v naši oddaji Svet kulture. Mestna galerija Ljubljana pa je umetnike pozvala, naj jim pošljejo dela, ki nastajajo v času samoizolacije. Spletno razstavo bodo na svoji Facebook strani odprli nocoj ob 19h, sledila bodo tudi naknadna odprtja. Prispela dela se s težkimi časi soočajo s humorjem, med deli pa najdemo tudi razmislek o vlogi medijev v teh časih. Iza Pevec se je z vodjo galerije, Alenko Gregorič pogovorjala o projektu Umetnost v izolaciji ter nekaterih temah, ki jih nagovarjajo umetniki.
Slovenski filmi na spletu

Slovenski filmi na spletu

ARS Gremo v kino, 7. marec 2020 ― 100. obletnica rojstva Érica Rohmerja, ocena češkega filma Ženske tečejo, spletni festival kratkega filma, esej o taktilni in telesni razsežnosti filma. Kljub temu, da so kinematografi po državi zaprti, filme lahko gledamo doma. Med drugim na Televiziji Slovenija, kjer bodo ta petek v počastitev 100. obletnice rojstva velikana evropskega filma Érica Rohmerja predvajali njegov film Moja noč pri Maud, prihodnjo sredo pa bo kot »film tedna« na sporedu češka komedija Ženske tečejo scenarista in režiserja Martina Horskega. Poročali bomo še o festivalu kratkega filma My Darling Quarantine, za katerega so selektorji največjih filmskih festivalov, kot so festival v Cannesu, Berlinale ali Beneški filmski festival, izbrali najboljše kratke filme, ki so zdaj prosto dostopni prek spleta. V okviru projekta Vsi (filmi) doma si lahko prek spleta v času epidemije ogledamo tudi izbor slovenskih filmov. V oddaji bomo poleg tega razmišljali o taktilni in telesni razsežnosti filma, pri kateri oči prevzamejo funkcijo organov tipa in telesnega doživljanja. Vabljeni k poslušanju!
Richard Strauss /5/

Richard Strauss /5/

ARS Skladatelj tedna, 7. marec 2020 ― Samospevi in instrumentalna glasba Zadnjo oddajo iz cikla namenjamo razgibanemu, celo burnemu obdobju po letu 1918, ko je Richard Strauss zamenjal Berlin za Dunaj. V oddaji predstavljamo pester izbor njegovih samospevov in instrumentalnih del.
Ada Škerl: Speči metulji

Ada Škerl: Speči metulji

ARS Izšlo je, 6. marec 2020 ― Uvrstitev v zbirko Kondor je zaslužen poklon pesnici in njeni poeziji Kot 365. knjiga je v ugledni zbirki Kondor izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer
Melodije v barvah

Melodije v barvah

ARS Čas, prostor in glasba, 5. marec 2020 ― #ostanimodoma v melodičnemu razpoloženju Debussy, Ravel, Satie, Skrjabin in Szymanowski so razvili drugačno, novo lestvico razpoloženj. Melodije so postale bolj zastrte, a tudi pripovedne, čutne in še bogatejše. Bogastvo melodij nikoli ne bo popolnoma izčrpano. Ostalo jih je še veliko, ki si jih je treba izmisliti, jih zapisati in zapeti ali zaigrati.
Družinsko branje

Družinsko branje

ARS Jezikovni pogovori, 4. marec 2020 ― V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev).
Arhitektura antičnega gledališča

Arhitektura antičnega gledališča

ARS Oder, 4. marec 2020 ― Dr. Božidar Slapšak o monumentalni arhitekturi in prelomnih tehnničnih rešitvah V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča.

Ludvik Mrzel: Slovstvo in družba

ARS Esej na radiu, 3. marec 2020 ― Besedilo je bilo objavljeno v Ljubljanskem zvonu leta 1933 Slovenski pisatelj, pesnik in publicist Ludvik Mrzel je pisal v slogu ekspresionizma in socialnega realizma. Objavljal je tudi književne in gledališke kritike, reportaže in poročila o kulturnem življenju. V Eseju na radiu boste slišali njegovo razmišljanje o Slovstvu in družbi. Besedilo je bilo objavljeno v Ljubljanskem zvonu leta 1933; brala sta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbena tema v oddaji so bili odlomki iz Dveh srednjeveških plesov Michaela Amorosija v izvedbi flavtista Mateja Zupana in harfistke Nicolette Sanzin. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je uredil Andrej Rot.
Človeška namesto klasične ekonomske globalizacije?

Človeška namesto klasične ekonomske globalizacije?

ARS Ars humana, 3. marec 2020 ― Koronavirus: kult koristnosti, pospeševanja in hiperprodukcije pod povečevalnim steklom Hitreje in vedno hitreje. Več in vedno več. Nato pa … koronavirus kot oster rez v avtopilota vzpostavljenega (globalnega) družbenega sistema. Ko je treba delovati hitro. Hkrati pa razumno. In odgovorno. Ko moramo najti alternative – praktično čez noč – načinom, kako delamo, kako preživljamo prosti čas, kako sobivamo. O tem, kaj nam načini soočanja s koronavirusom lahko povedo o družbi in nas samih, pa tudi o tem, zakaj je v obdobju krize – ekonomske, politične, begunske ali pa koronaviriusne – še toliko bolj pomembno ohranjati prostor za razmislek in kompleksnih vprašanj ne omejevati na črno-beli kolorit – smo se pogovarjali z antropologom dr. Rajkom Muršičem.
Richard Strauss /1/

Richard Strauss /1/

ARS Skladatelj tedna, 3. marec 2020 ― Instrumentalna glasba Richard Strauss, plodoviti skladatelj in dirigent glasbene moderne, je svojo glasbeno pot začel kot sin hornista Franza in pod njegovim nadzorom sprva skladal v poznoromantičnem slogu. Pozneje je s svojimi simfoničnimi deli in nekaterimi operami stopil celo na prag atonalne glasbe. Številni ga imajo za pravega naslednika Wagnerjeve glasbe, čeprav se zdi, da je njegov kompozicijski slog predvsem v instrumentalnih delih bliže Wagnerjevemu protipolu, ki ga predstavljata Mendelssohn in Brahms. Ta teden bomo v petih oddajah iz cikla Skladatelj tedna osvetlili njegov instrumentalni opus – izbor komornih, klavirskih, koncertantnih in orkestrskih del, seveda pa tudi razkrili biografske zanimivosti iz skladateljevega življenja.
še novic