Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 7. maj 2020 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 6. maj 2020 ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Varja Hrvatin

Varja Hrvatin

ARS Oder, 6. maj 2020 ― Prejemnica nagrade mladi dramatik/dramatičarka 2020. Strokovna komisija v sestavi Matej Bogataj (predsednik), Srečko Fišer in Amelia Kraigher je med šestnajstimi prispelimi besedili soglasno odločila, da nagrado podeli perspektivni dramatičarki Varji Hrvatin za besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, katerega uprizoritev je bila med drugim tudi del načrtovanega spremljevalnega programa 50.Tedna slovenske drame. V svoji obrazložitvi so zapisali: V času, ko je vse tako zelo performativno, da se komaj še kdo ve, kako je v resnici že pro forma, se najde mlada avtorica, ki na prvo stran svojega besedila zapiše: »DANES IGRATA: DRAMSKI PISEC in BRALEC«, in naprej: »IGRIŠČE: domači teren, strani dramskega besedila«. Niti dogajalni čas se ne meri v urah in minutah: »TRAJANJE: okoli 30 strani, odvisno od podaljškov«. Pa smo tam: beseda kot osnova, protagonistka, mera. No, ljubitelji staroveške literarne dramatike se le ne radujmo prezgodaj: zadeva gre malo, kako bi rekli, v ovinek; a če že ni poti nazaj, je razveseljivo, da se sluti vsaj steza naprej. Igra, po kateri dramski pisec, tj. avtorica, vodi bralca, ni igra v pomenu odrskega poosebljanja; je razumska, kombinatorna igra, nemalo podobna tisti, ki je ugajala piscem v času, ko je bil postmodernizem tako mlad, da je prehiteval črke svojega imena, in temu primerno vitalen; ugajala je kakemu Cortázarju, Perecu, Calvinu. A časi so drugi, malce je le drugače: bralec naj bi bil sostorilec pri pripovedi, ki je deklarativno avtobiografska, izkustvena, prvoosebna, jaz-drama, tako rekoč po definiciji material za prej omenjeno formo, medtem ko za dramsko besedilo ni najboljše izhodišče. Sostorilec, pajdaš pri pripovedovanju zgodbe, ki se je že zgodila, in sicer dramskemu piscu osebno? Cepič racionalne distance podeli opisu izkustva, ki ni nikoli več kot pol koraka od solipsizma (in izmučenega opazovalca), iskro besednega življenja, ki je – glej – zanimivo. Poudarek se od ludističnega elementa premakne v psihološko ana
Uroš Krek /2/

Uroš Krek /2/

ARS Skladatelj tedna, 6. maj 2020 ― Med njegova najboljša dela vsekakor sodijo kompozicije za godalne instrumente in tista, ki jih je namenil vokalu ali zboru. Njegov opus obsega skoraj vse glasbene zasedbe – komponiral je instrumentalna, vokalno-instrumentalna in vokalna dela, njegovo glasbeno ustvarjanje pa seje dotaknilo tudi dramske, scenske in filmske glasbe. Resnobne refleksije in radoživa muzikalnost, klasicistično jasno oblikovana misel in ekspresivna izraznost so dvojice, ki si v njegovih delih stojijo nasproti, hkrati pa se združujejo v nedeljivo celoto.

Hubert Požarnik: Ali smo na poti v dekadenco?

ARS Esej na radiu, 5. maj 2020 ― Psiholog in publicist Hubert Požarnik v eseju Ali smo na poti v dekadenco? odgovarja na vprašanja, kaj se dogaja s kulturo, kaj s človekom in se tudi sprašuje, kje je naša humanistična inteligenca. Slovenski psiholog in psihoterapevt, publicist in politik Hubert Požarnik je na simpoziju Humanizem in humanistika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti novembra 2014 podal esej Ali smo na poti v dekadenco?, v katerem je odgovarjal na vprašanja, kaj se dogaja s kulturo, kaj s človekom in se tudi sprašuje, kje je naša humanistična inteligenca. Prebrala ga je napovedovalka Lucija Grm. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz skladbe Canto intimo za violino in tolkala Alojza Ajdiča v izvedbi violinista Žige Faganela in Filharmoničnega tolkalnega ansambla. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Druga svetovna vojna in literarni prostori resničnih zgodb

Druga svetovna vojna in literarni prostori resničnih zgodb

ARS Ars humana, 5. maj 2020 ― Matevž Kos: Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne.
Uroš Krek /1/

Uroš Krek /1/

ARS Skladatelj tedna, 5. maj 2020 ― »Izklesan kompozicijski stavek« označuje njegove umetnine, klesal in pilil ga je v času, ki je bil poseben. Pet oddaj Skladatelj tedna bo tokrat namenjenih skladatelju Urošu Kreku in vabimo vas, da jih preživimo skupaj – ob spoznavanju njegove umetniške osebnosti in glasbe. Tega vsestranskega slovenskega glasbenega ustvarjalca prištevajo v tako imenovano prvo povojno generacijo skladateljev. Rodil se je leta 1922 v Ljubljani, tu je najprej obiskoval gimnazijo, potem pa pod mentorstvom Lucijana Marije Škerjanca in Danila Švare študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo. Z leti in desetletji se je izoblikoval v eno najpomembnejših glasbenih osebnosti na Slovenskem.
Irena Chřibkova in češki skladatelji

Irena Chřibkova in češki skladatelji

ARS Obiski kraljice, 4. maj 2020 ― B. M. Černohorski, J. Zach, B. A. Wiedermann, J. Ropek in P. Eben Tokratno oddajo namenjamo glasbi čeških skladateljev. Najprej bomo poslušali dela starih čeških mojstrov. Bohuslav Matej Černohorsky je ustvarjal v 1. polovici 18. stoletja. Nekaj časa je živel v Assisiju, kjer je bil organist v baziliki sv. Frančiška, pozneje je deloval tudi v Padovi. Pisal je predvsem dela za zbor in orgle. Na njegov slog so vplivali italijanska tradicija in elementi južnonemške orgelske šole, po njem pa so se zgledovali tudi nekateri poznejši češki skladatelji. Na orgle v cerkvi sv. Jakoba v Pragi bo dve njegovi fugi, v D – duru in v c – molu, izvedla češka organistka Irena Chřibkova.
Prejemnica nagrade skupine OHO Nika Ham uporablja tudi nadzorne kamere

Prejemnica nagrade skupine OHO Nika Ham uporablja tudi nadzorne kamere

ARS Kulturna panorama, 3. maj 2020 ― Stoletje organizirane likovne dejavnosti na slovenskem severovzhodu Ob razglasitvi letošnje Nagrade skupine OHO v tem tednu smo se pogovarjali s prejemnico, vizualno umetnico Niko Ham. Ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v severovzhodnem delu države je Društvo likovnih umetnikov Maribor pripravilo vrsto strokovnih gradiv, v Umetnostni galeriji Maribor pa je že par dni na ogled izbor likovnih del iz arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Zora Stančič nam je povedala, kako se je razveselila vrst pred vhodom na njeno razstavo z motivom lepe Vide v portoroškem razstavišču Monfort. Začel se je teden ljubiteljske kulture in mi povzemamo njihovo dejavnost, pripravili pa smo tudi pogovor z novim vršilcem dolžnosti direktorja Slovenske filharmonije v Ljubljani,  Matejem Šarcem.
Jože Šubic

Jože Šubic

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. maj 2020 ― Letošnji prejemnik nagrade ZDSLU za življenjsko delo za ustvarjanje na področju kolaža in asemblaža Akademski slikar Jože Šubic je začel aktivno razstavljati v času razcveta t.i. nove podobe, ki jo je zaznamovala vrnitev k figuraliki v ekspresivni stilizaciji. Prav figura oziroma ženska figura je ključen motiv njegovega opusa, ki je iz slikarstva prešel v kiparstvo, predvsem zaradi zanimanja za različne materiale. Šubic v svojem delu pogosto odpira erotične teme, pri čemer razmišlja tudi o tabujih ter te teme vpenja v družbeni kontekst.
Vloga ZDSLU

Vloga ZDSLU

ARS Likovni odmevi, 2. maj 2020 ― ZDSLU pod svojo streho združuje devet regionalnih združenj likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije Galerije in muzeji so se sicer že odprli, a krizni čas jih bo zaznamoval še za nekaj časa. Poleg tega je epidemija izpostavila nekatere težave, kot je manko umetniškega trga, s katerim se likovno področje sooča tudi sicer. Tudi Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov skuša aktivno pomagati likovnim ustvarjalcem z različnimi rešitvami. Svojo vlogo in naloge je času epidemije razširila predvsem na medmrežje, kjer je vzpostavila nove možnosti za predstavljanje likovnih del in delovanje posameznih društev. ZDSLU pod svojo streho namreč združuje devet regionalnih združenj likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Aleksandra Saška Gruden se je še v času, ko so bili galerije in muzeji zaprti, pogovarjala s predsednikom ZDSLU akademskim slikarjem Alešem Sedmakom.
Christopher Willis: Stalinova smrt

Christopher Willis: Stalinova smrt

ARS Filmska glasba, 2. maj 2020 ― Da bi z njo tipiziral moč tedanjega režima, se je zgledoval pri ruskih glasbenikih. Film Stalinova smrt je huronsko smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu. Črna komedija, v kateri mrgoli prostaškega humorja in ubijalskih enovrstičnic, se ponaša s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem v vlogi Hruščova na čelu. Kdo bi si mislil, da lahko smrt krvoločnega ruskega diktatorja spravi v tak krohot? Prav to je uspelo filmu Smrt Stalina, slapstick tragediji – ter najbolj smešni in divji komediji leta 2017, ki žali vse: slavofile, slavofobe, dobro poučene profesorje in zgodovinske ignoriante, pa tudi neostaliniste in protistaliniste vseh prepričanj…navdihnili pa so jo resnični dogodki…

Marina Gumzi med prodornimi mladimi producenti v Cannesu

ARS Gremo v kino, 2. maj 2020 ― Predstavljamo tudi projekt Vsi (filmi) doma in filmografijo Terrenca Malicka. Izteka se projekt Vsi (filmi) doma – slovenske filmske ustvarjalke in ustvarjalci so v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in z Bazo slovenskih filmov ter Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture, v zadnjih osmih tednih na spletu v duhu gibanja vsi doma brezplačno ponudili na ogled okrog 170 slovenskih filmov. Zaradi pandemije so letošnji filmski festival v Cannesu odpovedali, vseeno pa se je odvilo tradicionalno srečanje producentov »na potezi«, in sicer prvič virtualno. Dogodka se je udeležila tudi Marina Gumzi, producentka na čelu produkcijske hiše Nosorogi. V oddaji se bomo poleg tega posvetili še filmografiji Terrenca Malicka. Vabljeni k poslušanju!
Mikis Theodorakis /5/

Mikis Theodorakis /5/

ARS Skladatelj tedna, 2. maj 2020 ― Predstavljamo njegovo Tretjo simfonijo. Dragi ljubitelji glasbe, s to oddajo se izteka niz Skladatelj tedna, posvečen življenju in glasbi Grka Mikisa Tmeodorakisa. Do zdaj ste lahko dobro spoznali veličastno osebnost, njegovo neverjetno življenjsko pot ter seveda prav tako glasbo, ki jo je v različnih obdobjih ustvarjala ta živa legenda svetovne glasbe. Prejšnji dve oddaji smo namenili obdobju, ko je ustvaril verjetno najuspešnejši prehod med klasično, ljudsko – popularno in družbeno angažirano glasbo. Pozneje se je vrnil nazaj, v klasične vode. Iz tega obdobja danes predstavljamo njegovo Tretjo simfonijo.
še novic