Gornjesavinjska dolina

ARS Za en bokal muzike, 1. maj 2020 ― Prebivalci Gornjesavinjske doline so splošno znani po svojem večglasnem petju. Prebivalci Gornjesavinjske doline so dandanes splošno znani po svojem večglasnem petju in v oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali primere petja na posnetkih iz začetka sedemdesetih let…

Borut Kraševec: Agni

ARS Izšlo je, 1. maj 2020 ― O romanesknem prvencu vrhunskega prevajalca Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo.

Serenada

ARS Čas, prostor in glasba, 30. april 2020 ― Prve napisane in odigrane serenade so nastale pred 500 leti, morda celo prej. Prve napisane in odigrane serenade so nastale pred 500 leti. Morda celo prej, kajti serenada ali v ljudskem razumevanju ‘podoknica’ je bila že v davnih časih prijazna glasba, ki je hotela ugajati izbranemu dekletu. V ljudski glasbeni dediščini je veliko serenadnih napevov. Umetniška glasba pa je to zvrst razvila v ciklično glasbeno obliko, sorodno divertimentu. Serenada pa je lahko tudi pesem, ki je ujela trenutek liričnega navdiha.

Mikis Theodorakis /3/

ARS Skladatelj tedna, 30. april 2020 ― Leta 1960 se je Theodorakis vrnil v domovino in s tem sprožil pravi preporod grške glasbe. Kako - poslušajte v današnji oddaji. V ciklu tokrat predstavljamo življenje in ustvarjanje Grka Mikisa Teodorakisa. V prvih dveh oddajah smo vas pripeljali do trenutka, ko je po zelo razburljvih in v vseh pogledih neverjetnih prvih desetletjih življenja v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja postal mednarodno uveljavljen skladatelj klasične in filmske glasbe. Njegova dela so izvajali na vseh najpomembnejših koncertnih odrih in glasbenih gledališčih sveta, poleg tega pa so ga lahko poslušali in občudovali tudi obiskovalci svetovnih kinodvoran. Leta 1960 se je Theodorakis vrnil v domovino in s tem sprožil pravi preporod grške glasbe. Kako – poslušajte v današnji oddaji.

Trump na študijskem programu retorike

ARS Jezikovni pogovori, 29. april 2020 ― Trumpov način govorništva je obvezna tema v izobraževanju o retoriki Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar.

Fenomenologija gledališča

ARS Oder, 29. april 2020 ― »Gledališče ni samo umetnost odra, pač pa tudi umetnost gledanja.« Gledališče je prostor srečanja med uprizoritvijo in gledalcem. Ta misel v teatrologiji ni nova. Novum pa je zagotovo teatrološki pogled, ki ni usmerjen izključno na oder in v uprizoritev, temveč za izhodišče analize gledaliških fenomenov vzame predstavo kot dogodek med gledalcem in igralcem. Ta radikalen obrat v razumevanju recepcije v gledališču, v monumentalni znanstveni študiji Fenomenologija gledališča, razvija eden vodilnih nemških teatrologov Jens Roselt. V Odru bomo predstavili Roseltovo teorijo predstave; na njegovo študijo gledališke komunikacije pa bomo pogledali tudi skozi prizmo radikalnih sprememb gledaliških paradigm in spreminjajoče se vloge gledalca v gledališču 20.stoletja. Naš gost bo avtor spremne besede h knjigi Fenomenologija gledališča, režiser in izredni profesor teorije gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, prof. Janez Pipan.

Barbara Pogačnik: Iluzije, izgubljene v postmedijski dobi

ARS Esej na radiu, 28. april 2020 ― Barbara Pogačnik se v eseju Iluzije, izgubljene v postmedijski dobi poglobi v vprašanje pisanja in objavljanja literature v klasičnih in sodobnih medijih. Barbara Pogačnik je pesnica in literarna kritičarka. Objavila je več pesniških zbirk in gostovala na številnih literarnih festivalih po svetu. V oddaji boste slišali njen esej Iluzije, izgubljene v postmedijski dobi. Objavljen je bil v Sodobnosti leta 2018, prebrala ga je napovedovalka Lidija Hartman. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz Duettinov za violino in harfo Petra Ebna v izvedbi violinista Mirana Kolbla in harfistke Mojce Zlobko Vajgl. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Marko Elsner Grošelj: Pobral sem van Goghovo uho

ARS S knjižnega trga, 28. april 2020 ― Sibylle Berg: Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha / Gabriele D'Annunzio: Pescarske zgodbe / Valentin Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Tadeja Krečič, Kristina Jurkovič in Iztok Ilich.

Knjige po karanteni med biti in ne biti

ARS Ars humana, 28. april 2020 ― Kaj večtedenski mrk na založniškem trgu pomeni za prihodnost knjig? Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lansko leto je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in socialno distanciranje pomeni za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska Knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik.

Mikis Theodorakis /1/

ARS Skladatelj tedna, 28. april 2020 ― Predstavljamo živo legendo, velikana svetovne glasbe. Tokrat predstavljamo živo legendo, velikana svetovne glasbe. Človeka, za katerega se zdi, da tako po svoji podobi dvometrskega orjaka kot po izjemni osebnosti, neverjetni življenjski zgodbi in seveda po svojem ustvarjanju sodi bolj v Homerjev ep kot pa med običajne smrtnike iz mesa in krvi. Govorimo o Mikisu Theodorakisu, nedvomno največjem grškem glasbenem ustvarjalcu vseh časov. O človeku, čigar ustvarjalni razpon skupaj z razponom življenjskih dejavnosti, ki jih je v skoraj devetih desetletjih življenja do zdaj opravljal, nedvomno presegata običajno dojemanje človeških zmogljivosti.

Orgelske improvizacije Rudolfa Lutza II.

ARS Obiski kraljice, 27. april 2020 ― V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem je kljub naslovu Improvizacije v Bachovem slogu improviziral na različne teme in v različnih slogih, v katere je vtkal tudi – Bachovega duha Tudi v tokratni oddaji bodo v ospredju orgelske improvizacije Rudolfa Lutza, organista, ki se je avgusta leta 2019 že drugič predstavil na Festivalu Radovljica. V župnijski cerkvi Velesovo (Adergas) je kljub naslovu Improvizacije v Bachovem slogu improviziral na različne teme in v različnih slogih, v katere je vtkal tudi – Bachovega duha. »Z Bachom je človek vedno boljši kot pa brez njega,« pravi Lutz, ki slovi kot mednarodno uveljavljen pianist, organist, čembalist, skladatelj, dirigent in seveda – improvizator.

Muzeji, galerije, knjižnice in društva se odpirajo previdno, vendar …

ARS Kulturna panorama, 26. april 2020 ― Kulturni delavci se soočajo z negotovimi napovedmi financiranja Na dan, ko praznujemo tričetrt stoletja evropskega dneva zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne v pregledni tedenski oddaji povzemamo pestro dogajanje na področju kulturne politike. Od skupnega pisma 40-ih krovnih organizacij za kulturo resornemu ministru do nujne seje palamentarnega odbora za kulturo, na kateri so pozvali poslance, da ustavijo finančne reze področja z izgovorom v obliki ukrepov proti posledicam “korona krize”. Povzemamo tudi stanje, ko so se ta teden odprle knjižnice in knjigarne, galerije in muzeji, in ne le pri nas, temveč tudi v sosednji Avstriji in Italiji. Posebno pozornost pa smo namenili največjemu letošnjemu kulturnemu projektu v sosednji Hrvaški, evropski prestolnici kulture na Reki, ki se je zaradi posledic epidemije znašel v hudih škripcih.

Črtomir Frelih: »Humorni učinek je posledica nekega neujemanja«

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. april 2020 ― Umetnik pravi, da že od osnovne šole plačuje davek za svoj interes za humor. Likovni umetnik Črtomir Frelih na svojem Facebook profilu že dolgo dnevno deli hipne risbe lisic, ki komentirata našo dnevno realnost – v zadnjem času seveda tudi epidemijo. Lisici v humornem tonu odpirata veliko ključnih tem trenutnega časa: občutek nadzora, delo učiteljev, vlogo medijev, komentirata ukrepe za zajezitev epidemije in razmišljata, kako doživljamo čas. Humor je navzoč tudi v nekaterih drugih njegovih delih, a seveda še zdaleč ne v vseh. Frelih namreč v svojem opusu pogosto odpira eksistencialna vprašanja, ustvarja pa predvsem v mediju grafike. Pri tem ga je vedno zanimalo tehnično eksperimentiranje, motivno pa na njegovih delih najdemo predvsem figuro, ki se včasih skoraj staplja s prostorom, saj nenehno raziskuje prav odnos med figuro in prostorom.

Transgresije: prostor, meja, rob

ARS Likovni odmevi, 25. april 2020 ― V Mestni galeriji Nova Gorica je ponovno na ogled razstava Transgresije Galerije in muzeji se v tem tednu ponovno odpirajo, že prejšnji teden so se zrahljale tudi omejitve občinskih meja. V tem kontekstu je zanimiv razmislek o mejah, kot jih med drugim tematizira skupinska razstava Transgresije kuratorja Marka Košana, kustosa Koroške galerije likovnih umetnosti. Na razstavi se s pestrim naborom likovnih del predstavlja osem umetnikov, razstavo pa so v Mestni galeriji Nova Gorica postavili le nekaj dni pred pandemijo korona virusa v Sloveniji. Ob odprtju je oddajo o razstavi pripravila Tatjana Gregorič.

Philip Glass: glasba k filmu Ure do večnosti

ARS Filmska glasba, 25. april 2020 ― Film Ure do večnosti Stephena Daldry-ja se nanaša na žensko in njeno osvobajanje v 20. stoletju. Film je domiselno nizanje podob iz življenja treh žensk v treh obdobjih v razponu približno 100-tih let. Režiser je naredil kolaž kadrov, ki asociativno preklapljajo iz časa v čas in se stapljajo v isti stični točki-liberalizaciji ženske. Terapevtski učinek pa vsekakor prida Phillip Glass, kar film doživljajsko oplemeniti.

Postopno odpiranje kinematografov po Evropi

ARS Gremo v kino, 25. april 2020 ― Film Slava v odnosu do sodobnega bolgarskega filma, film Taika Waititija, Hotel Chevalier in drugi kratki filmi Wesa Andersona Kinematografi pri nas še naprej ostajajo zaprti, vendar jih ponekod po Evropi postopoma spet odpirajo – o tem bomo razmišljali v tokratni oddaji. Spraševali se bomo tudi o tem, kaj se dogaja v sodobnem bolgarskem filmu in ali dogajanje tam lahko vzporejamo s kreativnim preporodom nekaterih sosednjih kinematografij (npr. romunske in grške). Poleg tega bomo vzeli pod drobnogled kratek film novozelandskega režiserja Taike Waititija Two Cars, One Night (Dva avta, ena noč), ki je bil osnova za njegov uspešni celovečerec Boy, in kratke filme Wesa Andersona.

Ljubezenska pisma nemških skladateljev /5/: Franz Liszt

ARS Skladatelj tedna, 25. april 2020 ― Franz Liszt je slovel kot lomilec ženskih src. Franz Liszt je slovel kot lomilec ženskih src. Njegovo življenje sta najbolj zaznamovali dve ženski – Marie d’Agoult in Carolyne von Sayn–Wittgenstein. S prvo je imel tri otroke, med njimi Cosimo, ki je pozneje postala žena Richarda Wagnerja. Na stara leta se je za svoje»ljubezenske« grehe spokoril – vstopil je v frančiškanski samostan in tam komponiral predvsem sakralna in orgelska dela.

še novic