Radio Študent, 24. april 2016 ― V tokratni oddaji se osredotočamo na Zornovo serijo skladb The Book Of Angels, ki jih izvajajo različni glasbeniki in zasedbe, povečini povezani z Zornovim ustvarjanjem in / ali njegovo založbo Tzadik. Pri nas smo imeli priložnost v živo slišati kar nekaj tovrstnih albumov, denimo v izvedbi glasbenikov, kt so Medeski, Martin & Wood, Cyro Baptista ali Shanir Ezra Blumenkranz. Ta torek, 26. Aprila 2016, se nam obeta še eno snidenje z Zornovimi »angelskimi« skladbami, ki povezujejo judovsko tradicijo z raznolikimi drugimi žanri. Kubanski tolkalec bo v Klubu Cankarjevega doma s svojim kvartetom odigral skladbe iz albuma Aguares, The Book Of Angels Volume 23. Poleg Rodrigueza vrtimo še Nova Express Quintet (Cyro Baptista, Joey Baron, Trevor Dunn, John Medeski, Kenny Wollesen) s ščepcem skladb iz osemindvajsetega, letos objavljenega albuma iz te serije. Na sporedu tudi brazilsko-ameriška zasedba Forró in the Dark, ki sicer ni posnela albuma v tej seriji, pač pa je na albumu Forró Zinho: Forró in the Dark Plays Zorn predelala izbrane Zornove komade iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja.   SEZNAM SKLADB ZA ODDAJO GLOBALUNA 24. 04. 2016 Roberto Rodriguez: Aguares, The Book Of Angels Volume 23 (Tzadik, 2014)/ 1. Ananel (5'59'')   Roberto Rodriguez: Aguares, The Book Of Angels Volume 23 (Tzadik, 2014)/ 2. Orifiel (2'39'') Nova Express Quintet: Andras, The Book of Angels Vol. 28 (Tzadik, 2016)/ 3. Sabiel (6'04'') Roberto Rodriguez: Aguares, The Book Of Angels Volume 23 (Tzadik, 2014)/ 4. Kidumiel (5'10'')   Nova Express Quintet: Andras, The Book of Angels Vol. 28 (Tzadik, 2016)/ 5. Sahiviel (3'44'') Forró Zinho: Forró in the Dark Plays Zorn (Tzadik, 2015)/ 7. Zavebe (4'45'') Forró Zinho: Forró in the Dark Plays Zorn (Tzadik, 2015)/ 9. Tempo de Festa (4'37'') Forró Zinho: Forró in the Dark Plays Zorn (Tzadik, 2015)/ 1. Uluwati (3'32'')   Nova Express Quintet: Andras, The Book of Angels Vol. 28 (Tzadik, 2016)/ 7. Ithuriel (5'30'

Radio Študent, 24. april 2016 ― Jagjaguwar, 2016   Skozi čas se je med studijskimi izdajami glasbenikov zvrstilo kar nekaj albumov, poimenovanih preprosto IV. Prelomna štirica Led Zeppelinov, razvpiti Vol. 4 zasedbe Black Sabbath in nenazadnje tudi pred tednom dni izdani IV Carlosa Santane, na katerem se je po 45 letih združil s svojo skorajda celotno zasedbo iz Woodstock ere, so le nekateri, ki prvi padejo na pamet. Naj gre za pomanjkanje domišljije ali pa le tihi poklon starostam rocka -  IV je tudi naslov četrtega dolgometražca kanadskih Black Mountain, ki se jim nocoj posvečamo v oddaji Tolpa bumov. Z izjemo izdanega soundtracka za postapokaliptični film Year Zero leta 2012 je to prva izdaja po šestih letih studijskega zatišja. Z vsakim novim albumom se Black Mountain čedalje manj oklepajo rokava starih rokerskih botrov in tudi oznaka »rock revival« benda se zdi odveč oziroma preohlapna. Pri IV ne gre le za obujanje neke pretekle glasbe same, temveč gre za nek retrofuturistični pogled na svet, nekakšen prikaz tenzije med preteklostjo in prihodnostjo. Ta občutek zajame že naslovnica albuma s slavnim Concordom v ozadju, triumfom inženirstva 60. let in simbolom (propadle) prihodnosti. Utrinek preteklosti pa so izkusili tudi drugače – s pogledom, usmerjenim globoko v zvezdnato nebo, v brezmejne kraje kozmosa. Z vsako izdajo so Black Mountain potiho nakazovali željo po večjem prostoru in vsemirskih odpotovanjih, IV pa je produkt teh prizadevanj in njihova najbolj eksperimentalna plata doslej. Temu primerna je tudi izbira producenta Randalla Dunna, ki je med drugim sodeloval tudi z drone dvojcem Sunn O))) in je z Black Mountain delal že na predhodni plati Wilderness Heart.   Pri osnovanju nove zvočne slike je najbolj opazna preobrazba vloge sintov. Ti niso več zgolj obrobni element, temveč so na albumu bolj izpostavljeni. Klaviaturist Jeremy Schmidt, ki za snemanje uporablja večinoma analogno opremo, je s svojimi vložki na albumu zelo večstranski. Ti vložki segajo od dronerskih oza