Radio Študent, 11. junij 2016 ― V tokratni oddaji tri brazilske zasedbe – Iconili, Bixiga 70 ter Abayomy Afrobeat Orquestra –, ki samosvoje nadaljujejo poslanstvo afrobeata in vanj dodajajo različne druge zvrsti od funka prek jazz do duba. Slednje je še kako slišno pri bendu Bixiga 70, sploh pri projektu The Copan Connection: Bixiga 70 Meets Victor Rice, na katerem je njihove komade skozi svoj producentski primež pregnetel priznani v Braziliji živeči ameriški producent Victor Rice. Večinoma inštrumentalne komade bomo presekli s trojčkom komadov Abayomy Afrobeat Orquestra, v katerih gostijo pevko oz. pevca Ceu in Jorgeja Du Peixeja (iz benda Nação Zumbi) ter legendo afrobeata Tonyja Allena. Opozarjamo, tudi na dejstvo, da novi album benda Iconili z naslovom Piacó lahko zastonj snamete na naslovu http://www.iconili.com.br/#p_download, kjer dobite tudi njihov prejšnji EP Tupi Novo Mundo. In še enkrat pozor: Bixiga 70 v sredo, 29. 6. 2016, nastopajo na Lentu, na istem festivalu pa letos mdr. gostijo še zasedbi Orlando Julius & The Heliocentrics (1. 7.) in Hazmat Modine (2. 7.).   SEZNAM SKLADB ZA ODDAJO GLOBALUNA 12. 06. 2016 Iconili: Piacó (2015)/ 1. Jorge Botafogo (7'26'')   The Copan Connection: Bixiga 70 Meets Victor Rice (2016)/ 1. 100% (Victor Rice Dub) (4'06'') Iconili: Tupi Novo Mundo (2013)/ 1. O Rei De Tupanga (4'54'') The Copan Connection: Bixiga 70 Meets Victor Rice (2016)/ 4. Jimmy (Victor Rice Dub) (4'17'') Iconili: Piacó (2015)/ 3. Frenética (5'57'')   Abayomy Afrobeat Orquestra: Abra Sua Cabeca (2016)/ 6. Sensitiva feat. Ceu (4'19'') Abayomy Afrobeat Orquestra: Abra Sua Cabeca (2016)/ 7. Tony Relax feat. Tony Allen (7'16'') Abayomy Afrobeat Orquestra: Abra Sua Cabeca (2016)/ 8. Vou pra Onde Vou feat. Jorge Du Peixe (4'29'')   Iconili: Piacó (2015)/ 7. Vinheta (1'20'') Iconili: Piacó (2015)/ 8. Odaniô (6'10'')

Radio Študent, 10. junij 2016 ― Teenage Menopause Records/Kill Shaman, 2016   Zanimivi francoski dvojec Heimat se je na sceni pojavil letos. Sestavljata ga dva izstopajoča ustvarjalca, to sta Olivier Demeaux, najbolj znan kot član industrial synthpunk elektronskega alternativnega rock tria Cheveu, in Armelle Oberle, med drugim članica dua The Dreams, ki kombinira no-wave viže z elementi reggaeja in postpunka. Februarja sta pri francoski založbi Teenage Menopause in kalifornijski Kill Shaman Records izdala istoimenski prvenec. Heimat ustvarja glasbo, ki žanrsko ni lahko določljiva, zanjo se je celo pojavila nova oznaka »heretic wave«. Sicer še najbolj spada v eksperimentalno in death kategorijo garažne glasbe in lo-fija. Malce mračna in otožna, a inovativna in drugačna glasbena stvaritev je začinjena s poganskimi ritmi in na redko natrošenimi synthpopovskimi elementi. Armellin vokal precej odstopa od petja, ki je značilno za večino novodobnih ustvarjalcev. Na prvi posluh bi njen glasovni izraz lahko umestili nekam v sredino 80-ih let prejšnjega stoletja. Lahko bi, denimo, vzpostavljali primerjave z udarnimi vokalistkami, kot sta Siouxsie Sioux in Lydia Lunch. Ponekod bolj recitativni komadi z živim ritmom, ki spominja na zmešano uro, so repetitivni do prave mere in poživljeni z nenavadnimi zvočnimi sampli. Vokal na albumu igra vodilno vlogo, glasbeno izkušnjo pa zaokrožujejo in izpopolnjujejo napete spremljevalne zvočnosti. Te v določenih segmentih skladb ustvarjajo zanimiv dramatičen suspenz, drugod pa naplavljeno melanholijo prelivajo v ušesom in občutjem prijetno, ritmično zaokroženo celoto. Za ritem skrbijo že kar bojni bobni, občasno pa zvočno sliko bogatijo tudi vzorčena trobila. Ta kombinacija celotnemu albumu vceplja pridih borbenosti, ki poslušalca pahne v prav posebno doživljajsko sfero, še dodatno motivirano tudi s sakralno zvenečimi deli skladb in posrečeno mero atonalnosti. Melodika desetih komadov s plošče je izvezena iz materialov blagih in manj blagih, tudi ekspl

Radio Študent, 10. junij 2016 ― Kino Šiška, 9. 6. 2016 Foto: Matevž Čebašek (galerija fotografij)   S petkom se je zaključil Super Šiška Week, ki se je začel že šestega junija in poskrbel za to, da so Kino Šiška v zgoščenem tempu obiskale zelo raznolike zasedbe. Na račun so prišli ljubitelji etna, alter ter tršega rocka, indie glasbe in še marsičesa drugega. Največ zanimanja na našem radiu pa so bržkone nase privlekli New Yorški Battles. Nič čudnega, saj gre za zasedbo, ki jo tukaj poglobljeno spremljamo že daljši čas, še bolj zavzeto pa po njihovem zadnjem izdanem albumu La Di Da Di, ki je v lanskem izboru za Naj Tolpo bumov zasedel sedmo mesto. Nazadnje so se v Ljubljani, prav tako v Kinu Šiška, ustavili pred petimi leti po izdaji svojega drugega albuma Gloss Drop. Predhodni razmislek o živem nastopu Battles nedvomno dvigne pričakovanja na višji nivo, vsaj za tiste, ki bend gledajo prvič. Pričakovanja pa so bila prav tako visoka v zvezi s predskupino Litošt, ki je nedolgo nazaj izdala nov album. Že nekaj po osmi večerni uri so desno stran odra Katedrale zasedli Litošt. Strnjena postavitev vseh treh članov na tako majhnem prostoru je poskrbela za prijeten ambient, dvomi o razdrobljenosti in nepovezanosti na odru so takoj izginili, za dobrodošlo dodatno dimenzijo pa so nedvomno poskrbele še vizualije, za katere v zadnjem času poskrbi pridruženi četrti član VJ Sv. Pixel. Vse aparature Battles so bile takrat že na sredini odra, kjer za Litošt praktično ni bilo mesta. Z dobrim zvokom v dvorani je trojec na odru začel s širjenjem dimenzij. Predstavili so predvsem komade z novega albuma Time Fabric Silkworms, ki so ga nedavno predstavili tudi že v Pritličju. Vitja Balžalorsky še vedno skrbi za basovske analogne temelje, medtem ko se Boštjan Simon ukvarja z višjimi frekvencami. Za bobni se Bojan Krhlanko poigrava tudi z elektrificiranimi zadevami, kot celota pa svojo zvočno širino dosegajo v dobronamerno razprtih blodnjah globokega duba z debelim zvokom. Kompleksnejši deli so prav ta

Radio Študent, 10. junij 2016 ― Pred koncertom v Kinu Šiška, se posvečamo Leeju Ranaldu in njegovi bogati diskografiji. Od soničnih mladcev, solo projektov do različnih sodelovanj.   SONIC YOUTH - WHAT WE KNOW LEE RANALDO AND THE DUST - LAST NIGHT ON EARTH LEE RANALDO AND THE DUST - HAMMER BLOWS LEE RANALDO AND THE DUST - SHOUTS LEE RANALDO - XTINA AS I KNEW HER LEE RANALDO -  OFF THE WALL LEE RANALDO - TOMMOROW NEVER COMES LEE RANALDO . WAITING ON A DREAM SONIC YOUTH - EUROPEAN SON (VELVET UNDERGROUND COVER) LEE RANALDO, WILLIAM HOOKER, JIM O'ROURKE, GIANNI GEBBIA - VAIST BEINGS RANALDO, HOOKER, MARCLAY - BOUQUET PART 3 THE EX, TOM CORA, LEE RANALDO - THE FLUTE'S TALE THE EX, TOM CORA, LEE RANALDO - STATE OF SHOCK LEE RANALDO - KING'S OGG LEE RANALDO - HARD LEFT RANALDO, HOOKER, PARKINS - COLOUR THE HYPNOTIC STATE LEE RANALDO AND THE DUST - REVOLUTION BLUES LEE RANALDO AND THE DUST - BUSHES AND BRIARS SONIC YOUTH - SCHIZOPHRENIA    

Radio Študent, 10. junij 2016 ― Gala Hala, 8. 6. 2016   Potem ko so nedavno zaradi zdravstvenih težav v bendu odpovedali svoj nastop v Gromki, so se italijanski ska pankerji Talco slovenski publiki oddolžili z nastopom v Gala hali. Vsaj tistemu delčku publike, ki se mu je v sredo, v dežju pač dalo iti ven. Talco, za tiste, ki jih ne poznate, prihajajo iz Marghere, mesteca pri Benetkah s sedemnajst tisoč prebivalci. Majhno mestece, že res, vendar z veliko dušo. Podobno kot pri nas recimo Ormož ali Ilirska Bistrica, kjer se ljubitelji »malo« drugačne kulture zbirajo v Unterhundu ali MKNŽ-ju, imajo Margherčani socialni center Rivolta, odlično mesto za druženje tistih, ki se ne vidijo v mainstreamu. V tem mestecu so pred dvanajstimi leti vzklili tudi prvi zametki Talca. Tam so se kalili po lokalnih klubih in počasi prerasli v vseevropsko ska punk atrakcijo, ki solidno in častno nadaljuje tradicijo še vedno delujočih očakov italijanskega angažiranega ska punka Bande Bassotti. Kljub temu pa Talco v Gala hali svojega slovesa niso povsem upravičili. Talco so sicer svoj nastop brez predskupine začeli zelo energično, kar z Il tempo, prvim komadom z zadnjega albuma Silent town, in v bolj ali manj enakem tempu tudi nadaljevali. V svoj nastop so vložili precej energije, ki pa so je nekaj očitno privarčevali že ob prenašanju opreme, saj je na odru ni bilo. Posledica ozvočenja neposredno v mešalko preko le dveh škatel, morda ojačevalcev, pa je bil precej oster, hladen zvok, osiromašen topline klasičnih kitarskih boksov. Dopuščamo možnost, da je bil tak zvok pač izbira zasedbe in njihovega tonca, v vsakem primeru pa je šlo za po naši presoji preprosto slabo odločitev. Na srečo dobrega dela sicer maloštevilne publike to ni prav dosti motilo. Hvaležno so vsrkavali energične ska bite, pomešane s punkom, hardkorom, klezmerjem, balkanskim, italijanskim in revolucionarnim melosom. Sami svojo glasbo imenujejo punk-chanka, kot izpeljavo iz patchanke, pestrega glasbenega miksa, poimenovanega po prvencu