Radio Študent, 29. junij 2016 ― Močvara, Zagreb, 28.6.2016 Foto: Leonarda Bedić   Zagreb je v torek gostil eno vzpenjajočih se zasedb čedalje rodovitnejše vzhodnoazijske psihedelične scene. Svoje izročilo so v polni dvorani Močvare pustili japonski Kikagaku Moyo, mesto predskupine pa je pripadalo novonastalemu hrvaškemu triu Ono. Ono sestavljajo kitarist Mokrih gljiv Vedran Živković, njegov brat Vatroslav za bobni in Katarina Čondrić iz zasedbe Moskau z basom. Svoj nastop so začeli s hrupnim dronerskim uvodom, ki je povsem spreobrnil pričakovano psihedelično tematiko večera. Živčna ritem sekcija je dajala prostor hrupni kitari, ki si je vtirala pot skozi razne loope in delaye, kar je dalo debelemu zidu noiserskega trušča nekaj postrockovske svežine, vse pa se je venomer rušilo pod nenadnimi dronerskimi vpadi. Ono so po pol ure nastopa nekoliko prehitro končali svoj set. Kratko, ali slatko! Kikagaku Moyo ali geometrijski vzorci, kot se glasi slovenski prevod bendovega imena, je tokijski kvintet, ki od leta 2012 sooblikuje podobo azijskega psihedeličnega rocka. V slabih štirih letih obstoja so nanizali štiri albume, za seboj imajo dve evropski in ameriško turnejo, v sklopu katere je bil najbolj viden nastop zasedbe na Austin Psych Festu, danes znanem pod imenom Levitation. Lanskega leta pa so člani benda ustanovili tudi svojo založbo Guruguru Brain z namenom širjenja neznanih podtalnih psihedeličnih muzik vzhodne Azije. Torkov repertoar so sestavljali komadi z večine njihovih albumov, s čimer se je preprosto razkrila bendova širina. Preplet acid folk psihedelije in spevnejših melodij šestdesetih let s progresivnimi strukturami spacerocka in krautrock repeticije iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je botroval zelo dinamičnemu nastopu. Plošča House in the Tall Grass, izdana letošnjega maja, pa v nasprotju s predhodnimi deluje bolj umirjeno, zadržano in manj eksperimentalno, čeprav je vsak njihov album svojevrsten in zgodba zase. House in the Tall Grass je bolj folkovsko usmer