Radio Študent, 11. september 2016 ― V nedeljo, 11. 9. 2016 ali 8. 12. 1437, idealna godba potuje po vihrah in zavetjih godb. Od 21.30 do 24.00. We ila liqa, ya hub! Ideal of music by TC Lejla Bin Nur. Sunday, 11th September 2016 or 8th Dhul Hijja 1437, from 21.30 to 24.00 CET. We wish you clear sound and sharp picture! We ila liqa, ya hub!   I. IDEALNI UVOD 0. t/md                            AVIZZO IG 1. cd LOGOZO                   kom 5           MALAIKA – angelique kidjo                   4.15 2. cd BEZA BA                   kom 4           SARAH – anne marie nzie                     4.21 3. cd N'SSI N'SSI               kom 10         ABDEL KADER – khaled                         6.07 4. cd 1, 2, 3 SOLEILS        kom II/5       ABDEL KADER – khaled, taha, faudel     5.12 5. cd MEGA RAI                 kom I/5        SIDI MANSOUR – jerrari                        3.01   0. t KONCERT RŠ              vrti vzvratno, menjaje hitrost II. IDEALNI KONCERT: RAVI SHANKAR IN HOLLYWOOD, 1971 Zasebni koncert na domu Ravija Šankarja, 12. junij 1971,  Highland Avenue, Hollywood, Kalifornija, ZDA.     123.11 6. usb IGMUZIK/RAVI                  kom 1           RAGA VIBHAS – ravi shankar        27.32 7. usb IGMUZIK/RAVI                  kom 2           RAGA  PARAMESHWARI – ravi shankar        53.50 8. usb IGMUZIK/RAVI                  kom 3           DHUN – ravi shankar        11.37 9. usb IGMUZIK/RAVI                  kom 4           RAGA SINDHI BHAIRAVI – ravi shankar        30.12 0. t KONCERT RŠ              vrti vzvratno, menjaje hitrost 0. t/md                            AVIZZO IG

Radio Študent, 11. september 2016 ― Clean Feed, 2016   Tokrat v Tolpi bumov predstavljamo izdajo iz New Yorka delujočega francosko-nemškega basista za lizbonsko založbo Clean Feed. Pascal Niggenkemper je v Kölnu študiral klasični kontrabas in jazz. Leta 2005 se je preselil v New York, kjer je z intenzivnim udejstvovanjem na jazzovski sceni spletel kar nekaj zanimivih sodelovanj, med drugimi v njegovi diskografiji opazimo tudi Larryja Ochsa, Nata Wooleyja in bobnarja Geralda Cleaverja. Pričujoča plošča, Talking Trash, je le ena iz serije v zadnjih nekaj letih nanizanih albumov, kot vodja se Pascal večinoma drži manjših zasedb. V letu 2015 je prav tako za Clean Feed izdal solistično ploščo look with thine ears, na kateri s preparati čudovito razteza zvokovne meje kontrabasa, letošnja izdaja, sicer posneta že v letu 2014, pa ponudi izvedbo s šestčlansko zasedbo.  Dva tria oziroma trije dui znotraj seksteta so zanimiv koncept, ki po eni strani nakazuje na to, da se Pascal dobro počuti predvsem v intimnejših interakcijah, morda pa se nekako navezuje tudi na 7. kontinent, okrog katerega se vrti celotna plošča. Na mogočne sile, ki polzijo v in iz ravnovesja. Dva preparirana klavirja, za katerimi sedita Eve Risser in Philip Zoubek, dva klarinetista, Joris Rühl in Joachim Badenhorst, ter španski eksperimentalni flavtist in raziskovalec Julian Elvira kot opozicija kontrabasu. Vsi inštrumenti tvorijo sestav, ki je po eni strani zvočno enakomerno uravnovešen, hkrati pa dopušča dovolj skupinske dinamike, da ga lahko odnese tudi v neznano.  Celoten album ni zares kompozicijsko usmerjen, zdi se namreč, da so se glasbeniki oz. vsaj nosilec ideje v veliki meri prepustili improvizaciji, ki jo je izvabil jasen kontekst fascinacije oziroma zgroženosti nad bizarno podobo gigantske umetne tvorbe kupa smeti sredi oceana, ki vpliva na celoten ekosistem. Delež plastike naj bi tukaj presegal delež planktona in ima zato uničujoče posledice za organizme, ki se ne nazadnje preko prehranjevalne verige vračaj

Radio Študent, 10. september 2016 ― Technicolor, 2016   <a data-cke-saved-href="http://hieroglyphicbeing.bandcamp.com/album/the-discos-of-imhotep" href="http://hieroglyphicbeing.bandcamp.com/album/the-discos-of-imhotep">The Disco's Of Imhotep by Hieroglyphic Being</a> The Disco's of Imhotep je najnovejša stvaritev producenta in glasbenika, sicer pa šefa založbe Mathematics Recordings Jamala Mossa, v glasbenem svetu najbolje poznanega pod imenom Hieroglyphic Being. Že od samih začetkov, ki zanj segajo v sredino devetdesetih let prejšnjega stoletja, je Moss z več vidikov predvsem outsider elektronske scene. Glavna in najbolj očitna razloga sta seveda naslednja: prvič, plesna elektronika, v kateri danes prevladujejo beli moški, rada pozablja svoje korenine, temelje, ki so jih gradili mnogi Afroameričani in člani ostalih marginaliziranih družbenih skupin. Tako se pozablja tudi na obstoj širših zgodovinskih vzorcev teh skupin kot izvorov novih kulturnih tokov, ki jih nato družbeno dominantni tokovi prevzemajo ali apropriirajo. Druga, pravzaprav sorodna problematika, ki danes preveva house in techno, pa je imperativ tehnike oziroma neizogibno omejevanje kreativnih kapacitet, ki jih predstavlja beatmatchanje kot pogoj ali celo sinonim za DJ-janje, kot ga poznamo danes. Jamal Moss, Afroameričan iz čikaškega geta, se na konservativna pravila DJ-setov bolj ali manj kar požvižga in ima tako ali tako raje nastope v živo, pri katerih se zadnje čase rad poslužuje iPadov in s tem prevprašuje še en posebej absurden trend, namreč trend superiornosti analognega. Ja, Jamal Moss je torej poosebitev upiranja skozi zadnja desetletja vzpostavljenim trdovratnim paradigmam klubske elektronike. Zaradi vsega tega, predvsem pa zaradi nekonvencionalne estetike svoje glasbe, za katero so značilna soočenja sintovskih melodij in podstati nojzerskih beatov, se Moss vseskozi