13. brat, 28. julij 2020 ― Izbor 10-ih, bolj ali manj frišnih glasbenih izdaj, ki so se mi zdele najbolj zanimive v mesecu juniju: ANTETHIC - Mythographer (Holy Roar) Zanimiv sintisajzerski post-rock iz Rusije. Dober vibe skozi cel album. https://antethic.bandcamp.com/album/mythographer MRS.PISS - Self-Surgery (Sargent House) Stari frendici Jess Gowrie in Chelsea Wolfe preigravata neobremenjen sludgy grunge z dobro dozo surovosti in umazanije. https://mrspiss.bandcamp.com/album/self-surgery TOURIST - Domestic Scene (Salsa Verde Fanzine) Ni ga čez dober powerviolence. Kratko, hrupno, direkt v čelo. https://touristcv.bandcamp.com/album/domestic-scene EASY PREY - Relentless Struggle (1407) Energična doza žmohtnega noise rocka iz Teksasa. https://easyprey.bandcamp.com/album/relentless-struggle-2 GOGO PENGUIN - s/t (Blue Note) Dobra jazzovska simbioza klavirja, babnov in kontrabasa. https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kV0CkcjY3PVbQiXJlOh2KXchgyig2wm7Y ALL HITS - Men And Their Work (Iron Lung) Nalezljivo dober punk iz Portlanda. Zveni kot kakšna feministična punk klasika izpred 20-ih let. https://ironlungpv.bandcamp.com/album/men-and-their-work-lp-lungs-160 VILE CREATURE - Glory, Glory! Apathy Took Helm! (Prosthetic) Svinčeno sludge pluženje, kot Thou na njihovih najboljših platah. https://vilecreature.bandcamp.com/album/glory-glory-apathy-took-helm CORIKY - s/t ( Dischord) Ian MacKaye in kompanija majo nov bend. Zvenijo kot miks Fugazi in The Evens. https://coriky.bandcamp.com/ TRUTH CULT - Off Fire (Pop Wig) Čaščenje Washington DC hardcora iz poznih 80-ih in zgodnjih 90-ih. Člani od Give, Pure Disgust in Red Death. https://truthcultband.bandcamp.com/album/off-fire BURIEDBUTSTILLBREATHING - Exhumation (Salsa Verde Fanzine) Solidno metalcore nažiganje iz San Diega. https://buriedbutstillbreathing.bandcamp.com/album/exhumation

13. brat, 16. junij 2020 ― Izbor 10-ih, bolj ali manj frišnih glasbenih izdaj, ki so se mi zdele najbolj zanimive v mesecu maju: BLIND TO FAITH - Unstoppable War (Isolation) Ko sem že skoraj pozabil na belgijske Blind to Faith, se tipi vrnejo z novim, do sedaj najboljšim izdelkom. Odlična doza agresije za Integrity in Rot in Hell fane. https://blindtofaith.bandcamp.com/album/unstoppable-war CLAMS CASINO - Instrumental Relic (Clams Casino Productions) Dobra kolekcija zgodnjih posnetkov pionirja cloud-rapa Michaela Volpea. https://clamscasinoofficial.bandcamp.com/album/instrumental-relics GHOSTPOET - I Grow Tired But Dare Not Fall Asleep (Play It Again Sam) Ghostpoet ima za sabo že nekaj albumov, tudi v Sloveniji je že bil, a nekako sem mu šele sedaj prisluhnil. Prepričljiva pripovedovalska jazzovsko alter-pop, post-punkovska melanholija iz mračnih londonskih ulic. https://ghostpoetofficial.bandcamp.com/album/i-grow-tired-but-dare-not-fall-asleep GODEN - Beyond Darkness (Svart) Če ste se kdaj vprašali kako bi ameriški doom metalci Winter zveneli danes oz. 30 let pozneje, lahko sedaj preverite pri njihovih spiritualnih naslednikih Goden. Njihov prvenec je nekaj najbolj mračnega kar sem slišal v zadnjem času. https://goden-beyond-darkness.bandcamp.com/album/beyond-darkness MILLIONS OF THEM - s/t Če se vam slučajno zalušta po kratki, a intenzivni dozi mathcore agresije, je tale EP prava stvar. https://millionsof.bandcamp.com/album/s-t-ep SCHEME - s/t (Slow Death) 12 min solidnega hardcore-punka za vse tiste, ki cenite Tragedy, From Ashes Rise, itd. https://slow-death-records.bandcamp.com/album/scheme-scheme OMEGA POINT - No Answer Energična doza kalifornijskega hardcora ala Strife. Idealno za popoldanski tek. https://omegapointhc.bandcamp.com/album/no-answer THE DITCH AND THE DELTA - s/t (Prosthetic / Sludgelord) Svinčen in hkrati melodičen noise-rock / post-metal v stilu Kowloon Walled City in Mouth Of The Architect. Najs. https://theditchandthedelta.bandcamp.com/album/the-ditch-and-the-delta THI

13. brat, 12. maj 2020 ― Izbor 10-ih, bolj ali manj frišnih glasbenih izdaj, ki so se mi zdele najbolj zanimive v mesecu aprilu: BLACK CURSE - Endless Wound (Sepulchral Voice) Grdo, peklensko deathmetal ruženje škvadre iz Spectral Voice, Primitive Man, Khemmis in Blood Incantation. Bolano! https://blackcurse-svr.bandcamp.com/releases CAUSTIC WOUND - Death Posture (Profound Lore) Old school deathgrind mrcvarjenje z Mortiferum, Cerebral Rot, Fetid in Magrudergrind člani. Lep ovitek, dober prvenec! https://profoundlorerecords.bandcamp.com/album/death-posture ELDER - Omens (Stickman) Za moje pojme eden boljših novejših stoner/ prog-rock bendov. V zadnjih 10-ih letih so presenetili z vsakim albumom in posledično postali vir navdiha za mnoge nove bende na heavy rock sceni. Najnovejši album je malce bolj umirjen od prejšnjih, a prav tako izjemen, svojevrsten in preprosto povedano perfekten. https://beholdtheelder.bandcamp.com/album/omens EYE FLYS - Tub of Lard (Thrill Jockey) Unsane-ovsko noiserock ruženje s Full Of Hell, Backslider in Triac člani. https://eyeflys.bandcamp.com/album/tub-of-lard MARK HEANEY - Drums from the archive Vol 1 Kolekcija nikoli uporabljenih, nikoli izdanih komadov, ki so se z leti nakopičili bobnarju Marku Heaneyu. Dejansko ne vem, če me je že kdaj kakšen bobnarski album tako prevzel kot tale. Najljubše odkritje tega meseca. https://markheaney.bandcamp.com/album/drums-from-the-archive-vol-1 NATHAN FAKE - Blizzards (Cambria Instruments) Prepričljivo elektronsko poplesavanje nekje med Four Tet in Jon Hopkins. https://nathanfake.com/album/blizzards ORANSSI PAZUZU — Mestarin Kynsi (Nuclear Blast) Psihadelično, post-blackmetalsko (recimo) čudodelstvo iz Finske. Za tiste, ki menijo, da metal nima nič več novega za ponudit. https://oranssipazuzu.bandcamp.com/album/mestarin-kynsi RAT CAGE - Screams From the Cage (La Vida Es Un Mus) Surovo hardcore/punk besnenje iz Anglije. Šus v glavo! https://lavidaesunmus.bandcamp.com/album/screams-from-the-cage V/A Sounds From Slovenian Bedroo

13. brat, 8. maj 2020 ― Marissa Nadler je melanhonična, temna stran ameriške duše. Tu ni veselega, ektrovertiranega Američana, ki vas brez zadrege nagovori kot da vas pozna že celo življenje. Marissa poje o gozdnatih pokrajinah, zapuščenih krajih iz Lovecraftovih zgodb. Ko prisluhnimo njej, slišimo trenutke, ko nas več ne bo. Za seboj ima že ogromno število albumov in sodelovanj z drugimi glasbeniki. Prvega maja nas je presenetila z zbirko priredb, ki originale povlečejo v njeno glasbeno zgodbo. To ni prvič, da je Marissa posnela serijo priredb. Kot že naslov pove, je to že tretja serija, ki nas opomni, da je potrebno preposlušati tudi nejen predhodnice. Kajti moram priznati, da sem jih v njeni obsežni diskografiji spregledal. Če je uvodna folk klasika Townes Van Zandta ostala v istem žanru, pa zveni balada Nothing Else Matters (Metaliica) kot da je odpeta nekje v daljavi, proč od tega sveta. Sledi še poklon King Crimson s pesmijo Moonchild in Alexu Chiltonu zAll We Ever Got From Them Was Pain, ki je tudi najbolj svetel komad, tako da nas v primerjavi z ostalimi pesmimi skoraj spravi v dobro. Skoraj, kajti Marissa res ni primerna za vsakršno veselico. Serijo priredb zaključi z Bobom Dylanom, zadnja pesem pa je njena. Tale EP je tudi opomnik, da se pripravlja novi album. Glede na to, da bo v letošnjem malo koncertov, bo tako kot večina glasbenikov imela veliko časa, da se posveti studijskemu delu. Bodimo torej pozorni na to, ali lahko apokaliptična pandemija naredi njeno glasbo še temnejšo kot smo vajeni. Do takrat pa uživajmo v bolečini tokratne izdaje.

13. brat, 22. april 2020 ― Vsi poznamo pravljico o cesarjevem slavčku, ki je pričaral najlepšo glasbo za vladarjeva ušesa. Gozd je poln zvokov, ki jih proizvajajo živali. Biodukt je glasbeni projekt Simona Šerca (tudi vodja založbe Pharmafabrik) in Martine Testen. Posnela sta zvoke, predvsem ptic, v različnih področjih Primorske na obeh straneh meje v različnih časovnih obdobjih, od sončnega vzhoda do zahoda. Zanimivo zvočno potovanje in v času karantene tudi odličen nadomestek za prisluhniti glasovom ptic. A kot kaže se kot posledica epidemije in zmanjšane človekove dejavnosti vračajo tudi živali. In si tudi sedaj prepevajo brez človeške publike.  

13. brat, 20. april 2020 ― Hja, tudi glasbena zgodovina ni vedno pravična. Nekateri bendi in albumi so res pionirski, prelomni, pa se jih samo stari feni in največji poznavalci spomnijo, nasledniki takšnega zvoka pa se uspejo prebiti do širših množic. Eden izmed bendov iz prve kategorije so sigurno Dag Nasty, prototip melodičnega hardkor benda, ki je v tedaj prevladujoči minimalistični pank zvok sredi osemdesetih vključil mnoge rock elemente. Ustanovil jih je Brian Baker, nekoč eden od motorjev legendarne hardkor skupine Minor Threat, ki je naredila revolucijo tako z zvokom kot tudi z novim odnosom do ustvarjanja glasbe v panku. Brian je že v zadnjem obdobju Minor Threatov prijel za kitaro, tako da so z dvema kitarama iskali bolj širok, melodičen zvok. Zaradi različnih pogledov na glasbo in tudi na glasbeni biznis sta se z ideologom DC hardkora in vodjo založbe Dischord Ian Mackayem razšla. Brian je želel večje dvorane, priti do širših množic. K sodelovanju je povabil Dave Smaleya, nekdanjega pevca bostonskih hardkorovcev DYS (kasneje v All in Down By Law) in naredil bend kot si ga je želel. To pa pomeni hitri, drveči komadi, z melodičnim vokalom, pa tudi z melodično kitaro. Sredi 80ih let prejšnjega stoletja ni bilo veliko podobnih poskusov. Hardkor bendi so zašli ali v crossover zvok pod vplivom začetnega thrash metala, ali pa v bolj hardrock vode. Dag Nasty pa so uspeli združiti melodijo in še vedno dokaj agresiven zvok, ki je črpal bolj iz hardkora kot pa iz panka. Can I Say je prvi izmed treh zaporednih albumov, preden je bend razpadel in se je Brian poskusil v glam rock vodah z Junkyard. A ker je prvi, je sigurno tudi najpomembnejši. Na naslednjih dveh albumih Wig out at Denkos in Field Day je še več melodike in tudi akustičnih kitar, prišlo je tudi do menjave vokalist. Dag Nasty so kasneje kot projekt posneli še 2 albuma in celo singel pred nekaj leti. A ker je Brian polno zaposlen pri Bad Religion, kakšne večje zgodbe s tem bendom ni več pričakovati. A tudi ni potrebe po tem. Ključno

13. brat, 20. april 2020 ― Živim v večino leta sončni Novi Gorici. Klima je blago mediteranska. Lokalpatrioti se zaklinjajo na najboljšo možno klimo in da je že zaradi tega ne zamenjajo za center Slovenije. Kot nekdo, ki vsakodnevno migrira v Ljubljano, na to trditev res nimam pripomb, razen morda na prevroča poletja, ko se niti ponoči ne shladi. Segrevanje podnebja pušča tu še veliko odprtih vprašanj, saj lahko kmalu postane prevroče. A trenutno se ljudje ukvarjajo z bolj akutnim problemom kot je strah pred okužbo z virusom COVID-19. Tudi v času pandemije pa imamo prebivalci Goriške še eno prednost. Kljub bližini Italije je okuženih zelo malo ljudi, resneje bolnih pa tudi ni. Zato se v našem mikrookolju na srečo ne srečujemo z najhujšo posledico bolezni – smrtjo. Smrt je v prvi vrsti osebni dogodek, tako za umrlega kot za njegove najbližje, njegovo okolico. V primeru pandemije smo doživeli dehumanizacijo pokojnikov posebne vrste. Smrt je samo še številka v tabelah. Ta enkratni dogodek se pretvori v številko, primerno za ustrezne računske in statistične metode. In ko postane enkrat del abstraktne matematične operacije, potem ni več daleč od cost benefit analize kot se uporablja v ekonomski znanosti. A tu se pojavi negativno dokazovanje. Torej v smeri koliko se splača še nižat število smrti oz. kolikšna je cena ohranjanja življenj. V najboljšem primeru se to počne zaradi tega, da se izračuna koliko življenje je ogroženih zaradi izrednih ukrepov za zajezitev pandemije, v najslabšem primeru pa to pomeni, kolikšen bo izpad dobička pri posamezni korporaciji zaradi borbe za ohranitev posameznih življenje. Je 100 življenj starostnikov res več vredno kot 5 milijonov evrov dobička, ki bi ga lahko še “plemenitili”? Poznamo vsaj dve zelo razširjeni lažnivi trditvi oz. prevari. Prva je ta, da smo vsi v istem čolnu. Pa ne moremo trditi, da je samo en čoln, da so vsi na čolnu in da imamo vsi enake vloge na čolnu. Trditev naj bi ponazorila, da ni razrednih in drugih razlik. Vsi v krizi postanemo enaki, vsi