idealna godba, suka Ičo Vidmar

idealna godba, suka Ičo Vidmar

Radio Študent, 25. september 2016 ― Še zmerom s klasiki. Na vrsti je Thelonious Monk. i-album: Thelonious Monk Quartet : Monk's Dream (Columbia, 1963) Črni Atlantik : Monk za Blue Note (1947 – 1951) musica nova/jazz: ny pianist Anthony Coleman na obisku blues: Sonny Boy Williamson (1963, Copengahen)
Balans

Balans

Radio Študent, 25. september 2016 ― Tovarna Rog, 23. 9. 2016   V petek je v Cirkusarni Tovarne Rog svoj peti koncert priredil domači underground dvojec Balans, ki ustvarja že približno štiri leta. Težko jima bi bilo določiti nek oprijemljiv žanr, še najbolj bi ju lahko uvrstili v ambientalni lo-fi drone pop, kraut ali nekam med mrakobno psihedelično alternativo. Zaenkrat sta ustvarila en single in dva albuma, zadnjemu od teh pa naj bi se obetala tudi izdaja v fizični obliki. Scenografija v Cirkusarni je bila artistično dodelana, v ozadju so zveneli brnenje mašin in zvoki, ki so asociirali na ptičje petje. Uvod je izpadel kot nekakšno pripravljanje na popotovanje še medtem, ko se je v prostoru počasi nabiralo okoli 50 ljudi. Glasbene konstrukcije dua Balans je v sklopu projekta whateveryouthinkiamthatiswhatimnot spremljala eksperimentalna družbeno-kritična vizualizacija italijanskega vizualnega umetnika Alessandra Di Giampietra. Projekcija je prikazovala abstraktno upodobitev odseka krvavečega brezglavega telesa in je znotraj male scene ustvarila umetelno vzdušje prevladujočih živahnih barv. V zanimiv razvlečen sintetizatorski uvod se je vključila električna kitara in nato še sampli zasanjanih vokalov, ki so jih spremili mešani video posnetki lutk, gradbišč, bakterij in spletnih strani. Kombinacija zvena in video podlage je tukaj delovala dokaj dinamično, glasba sama pa je naraščala tako v razpoloženjskem smislu kot tudi po tempu. Pojavil se je poskočen bobnarski ritem, ki je s pospeševanjem mešanici zvokov izrisal rdečo nit in ji dogradil obliko. Družbeno-kulturna kritika v sporočilnem smislu koncerta je bila očitna, posnetki so pričeli vključevati tudi podobe iz političnega življenja, glasba pa je lepo sovpadala s projekcijami. Ritem je nato postal nekoliko temnejši, zvoki sintetizatorja so bili globlji, vse skupaj pa je na trenutke pridobilo določen poganski oziroma orientalski pridih, vrivali so se tudi žvižgajoči sampli. Globok ženski vokal je čez sanjave in izvirne konstrukcij
Ramzi

Ramzi

Radio Študent, 25. september 2016 ― "Nahajamo se v Vancouvru, kanadskem velemestu na zahodni obali severnoameriške celine, nad katero se je ravno spustila večerna temnina, ki večino tamkajšnjih meščanov požene v prostore znotraj štirih sten. Ravno ko se nad soparo betonske džungle začne viti nagla meglica v srži noči, se iz osamelega stanovanja prično oglašati eklektične melodije, poznane samo nekaterim osamelim hordam, ki polnijo večere neuveljavljenih izvajalcev v lokalnih klubih. V enem izmed slabo osvetljenih stanovanj ob prenosnem računalniku že nekaj ur poležava dekle pobarvanih las, ki ne zgleda čisto pri sebi. Odprt ima program Ableton 9.6, v katerem si ponavljajoče se predvaja sample afriških tolkal, obenem pa se na televiziji že desetič predvaja DVD animiranega filma studia Ghibli. Tako se zaključi še en običajen večer za Ramzi." (Andrej Pervanje v Tolpi bumov)
Ramzi / BigBird

Ramzi / BigBird

Radio Študent, 25. september 2016 ― "Nahajamo se v Vancouvru, kanadskem velemestu na zahodni obali severnoameriške celine, nad katero se je ravno spustila večerna temnina, ki večino tamkajšnjih meščanov požene v prostore znotraj štirih sten. Ravno ko se nad soparo betonske džungle začne viti nagla meglica v srži noči, se iz osamelega stanovanja prično oglašati eklektične melodije, poznane samo nekaterim osamelim hordam, ki polnijo večere neuveljavljenih izvajalcev v lokalnih klubih. V enem izmed slabo osvetljenih stanovanj ob prenosnem računalniku že nekaj ur poležava dekle pobarvanih las, ki ne zgleda čisto pri sebi. Odprt ima program Ableton 9.6, v katerem si ponavljajoče se predvaja sample afriških tolkal, obenem pa se na televiziji že desetič predvaja DVD animiranega filma studia Ghibli. Tako se zaključi še en običajen večer za Ramzi." (Andrej Pervanje v Tolpi bumov)  
Ramzi alias BigBird

Ramzi alias BigBird

Radio Študent, 25. september 2016 ― "Nahajamo se v Vancouvru, kanadskem velemestu na zahodni obali severnoameriške celine, nad katero se je ravno spustila večerna temnina, ki večino tamkajšnjih meščanov požene v prostore znotraj štirih sten. Ravno ko se nad soparo betonske džungle začne viti nagla meglica v srži noči, se iz osamelega stanovanja prično oglašati eklektične melodije, poznane samo nekaterim osamelim hordam, ki polnijo večere neuveljavljenih izvajalcev v lokalnih klubih. V enem izmed slabo osvetljenih stanovanj ob prenosnem računalniku že nekaj ur poležava dekle pobarvanih las, ki ne zgleda čisto pri sebi. Odprt ima program Ableton 9.6, v katerem si ponavljajoče se predvaja sample afriških tolkal, obenem pa se na televiziji že desetič predvaja DVD animiranega filma studia Ghibli. Tako se zaključi še en običajen večer za Ramzi." (Andrej Pervanje v Tolpi bumov)  
Ramzi aka BigBird

Ramzi aka BigBird

Radio Študent, 25. september 2016 ― "Nahajamo se v Vancouvru, kanadskem velemestu na zahodni obali severnoameriške celine, nad katero se je ravno spustila večerna temnina, ki večino tamkajšnjih meščanov požene v prostore znotraj štirih sten. Ravno ko se nad soparo betonske džungle začne viti nagla meglica v srži noči, se iz osamelega stanovanja prično oglašati eklektične melodije, poznane samo nekaterim osamelim hordam, ki polnijo večere neuveljavljenih izvajalcev v lokalnih klubih. V enem izmed slabo osvetljenih stanovanj ob prenosnem računalniku že nekaj ur poležava dekle pobarvanih las, ki ne zgleda čisto pri sebi. Odprt ima program Ableton 9.6, v katerem si ponavljajoče se predvaja sample afriških tolkal, obenem pa se na televiziji že desetič predvaja DVD animiranega filma studia Ghibli. Tako se zaključi še en običajen večer za Ramzi." (Andrej Pervanje v Tolpi bumov)  
PRVE IN DRUGE EVROPE

PRVE IN DRUGE EVROPE

Radio Študent, 25. september 2016 ― Vrtimo zasedbe, ki bodo nastopile na otvoritvenem večeru jesenskih Cankarjevih torkov (27. 9. 2016 ob 18.00) pod skupnim naslovom Hotel Central Europe in podnaslovom »Skupno praznovanje (15-letnice) kulture«. Prireditelji nastop šestih zasedb napovedujejo kot »pregled srednjeevropske jazzovske in etnojazzovske ustvarjalnosti z najvidnejšimi ustvarjalci posameznih držav v tem trenutku«. Po preletu ustvarjalnosti petih zasedb s tega večera (manjkala bo le češka zasedba Kon Sira) nadaljujemo s skladbami Damirja Imamovića in njegove zasedbe Sevdah Takht, ki nas obišče v ljubljanskem Kinu Šiška v četrtek, 29. 9. 2016 ter nato še v Mariboru in Novem mestu (30. 9. oziroma 1. 10.). Zavrteli bomo tako skladbe z letošnjega albuma Dvojka kot s prvenca z zasedbo Sevdah Takht iz leta 2012.   SEZNAM SKLADB ZA ODDAJO GLOBALUNA 25. 09. 2016 Polygon Trio with Theodosii Spassov – Pásztorok (3'27'')   Polygon Trio with Theodosii Spassov – Kacsaleves (6'43'') Pacora Trio –D-Haluška (5'03'') Volosi – Ruben (3'11'') Edi Nulz: An der vulgären Kante (2016)/10. Mexikanischer Beistand (5'23'') Robert Jukič: Gomme de jour(ZKP RTVSLO, 2016)/ 2. Treasure Island (6'44'') Damir Imamović Sevdah Takht: Damir Imamović Sevdah Takht (ITM, 2012)/ 5.Meha majka luda oženila (7'01'') Damir Imamović's Sevdah Takht: Dvojka (GlitterBeat, 2016)/ 3. Lijepi Meho (3'29'') Damir Imamović Sevdah Takht: Damir Imamović Sevdah Takht (ITM, 2012)/ 6. Potjera kroz Skopje (5'46'') Damir Imamović's Sevdah Takht: Dvojka (GlitterBeat, 2016)/ 9. Sen' Gidi Sarhoš (2'32'') Damir Imamović's Sevdah Takht: Dvojka (GlitterBeat, 2016)/ 11. Je li rano (5'16'')
Šlagerica v vesolju

Šlagerica v vesolju

Radio Študent, 25. september 2016 ― Po minulem koncertu jugoslovanskega elektro-pop simfonika Mihe Kralja (intervju), si nismo mogli kaj, da tokratne Šlagerice ne bi posvetili njegovi muzi in vesolju ... in vsemogočnim sintesajzerjem.   1.    Miha Kralj - Wizard (5:23) 2.    Pro Arte - Kometa (2:46) 3.    Duško i bitnici - Prvi koraci na Mesecu (4:36) 4.    Zvezdana prašina - Trag (3:32) 5.    Prah - Sonce, zemlja, mesec (1:55) 6.    Laza Ristovski - Iza horizonta (7:31) 7.    Miha Kralj - Simfonija C mol (5:30) 8.    Mladi upi - Majhen polet (2:40) 9.    Urban Koder - Adijo vesoljček! (2:42) 10.    Oktogon - Na drugoj strani mjeseca (2:35) 11.    Mašinka Lukić - Apolo 9 (2:50) 12.    Poslednja igra leptira - Svemirska bajka (3:50) 13.    Miha Kralj - Vision (8:35)   Spavam jadna u drveni krevet, a moj Mile u Apollo 9. Momci nam se veru na Veneru, devojke im kiselicu beru.    
ZELENO SONCE 511: Brejki, brejki, brejki

ZELENO SONCE 511: Brejki, brejki, brejki

Radio Študent, 24. september 2016 ― 01_Charles Earland - Letha 02_Mickey & The Soul Generation - Get Down Brother 03_Arthur Monday - What Goes Around Comes Around, Pt.1 04_Explosions - Hip Drop 05_The Third Guitar - Baby Don't Cry 06_The Counts - Thinking Single 07_Road Runners - Every Man For Himself 08_Herb Johnson Statement - Damph F'aint' 09_Reginald Milton & The Soul Jets - Clap Your Hands 10_The Rising Sun - Funky Yolk (Toe) 11_All the People feat. Robert Moore - Cramp Your Style 12_Vibrettes - Humpty Bump (parts 1 & 2) 13_Linda Lyndell - What A Man 14_Freda Payne - Unhooked Generation 15_Wilbur 'Bad' Bascomb - Black Grass (It's Yourz) 16_Bruno Battisti d'Amario - Su Delicia 17_Miroslav Vitous - New York City
Novotarnica!!!

Novotarnica!!!

Radio Študent, 23. september 2016 ― Prgišče jesenskih novosti za vaše pogoltne uhlje ... Elda Trio, Bon Iver, Nick Murphy, Mykki Blanco, Hodgy Beats, Silver Apples, Devendra Banhart, Wolf People, Preoccupations, Fil Bo Riva, Lisa Hannigan, Slim Cessna's Auto Club      
BW

BW

Radio Študent, 23. september 2016 ― Veliko novih muzik. Albumi: The Gaslamp Killer, Mndsgn, Isaiah Rashad, Kool Keith in Fudge (naveza Prefusa 73 in Michaela Christmasa). EPji: Tehbis (v navezi s Touchy Soubject za založbo Astrophonica), lokalec .čunfa, Holy Smoke (sanjska naveza zeroha in Jeremie Jae-ja). 01 Kankick - classik chemist composition 02 Isaiah Rashad - Tity and Dolla (feat. Hugh Augustine & Jay Rock) 03 Holy Smoke - Turning 04 Kool Keith - Cold Freezer (feat. Bumpy Knuckles) 05 Fudge - Young Vet 06 Flowdan - Horror Show Style (Telemachus Remix) 07 čunfa -  0 (II) 08 Flofilz - Taxi Bossa 09 Tehbis - Harrangutan 10 Mophono - Lump Sum Slum Lord 11 The Gaslamp Killer feat Amir Yaghmai - Warm Wind (Frimpong) 12 Mndsgn - Searchin II (4 sumthn new) 13 Jay Daniel - Knowledge Of Selfie  
CLIPPING: Splendor And Misery

CLIPPING: Splendor And Misery

Radio Študent, 23. september 2016 ― Sub Pop, 2016   Splendor & Misery by clipping. Losangeleški podtalni, avantgardni, noise-rap, dekonstruktivistični trojec clipping. s svojim tretjim albumom Splendor and Misery grize še globje v konceptualizem kot doslej. V kolikor so na polnokrvnem prvencu CLPPNG fantje iz naslova izpustili integralno rapersko besedo "I“ oz. slovensko jaz, so tokrat zaplodili zelo detajlno in scenaristično dodelano znanstveno-fantastično vesoljsko hiphop opero. K ideji je verjetno prispevalo več zanimivih reči, ki so se zasedbi pripetile v času od čislane plošče CLPPNG. Prvi producent  Jonathan Snipes se je začel bolj aktivno ukvarjati s filmsko glasbo, producent številka dve William Hutson je diplomiral iz študija teatra, klepetač Daveed Diggs pa igra dvojno vlogo v mega uspešnem hiphoperskem broadway mjuziklu Hamilton, za katero je prejel tudi grammyja. Ob tem je seveda potrebno razumeti tudi njihovo vizijo vselej spreminjajoče se glasbe in njene zvočne krajine. Konceptualistični projekt tako ponuja malce abstraktno, a ambiciozno zgodbo o edinem preživelem sužnju suženjskega upora, ki ujet na tovorni ladji potuje po galaksiji, vanj pa se zaljubi ladijski računalnik. Narativa črpa iz znanstveno-fantastičnih del, kot je recimo Kubrickova Odiseja v vesolju ali iz zgodb Octavie E. Butler, iz katerih Diggs počrpa kar nekaj karakterjev. Jedrnat in jasen koncept se bolj kot po klasičnih raperskih vodah potika po polju dokumentaristične govorjene poezije in nam predstavlja vizijo nenehnega iskanja zadovoljstva z izolacijo. Protagonista zgodbe spoznavamo preko detajlne, povečini tretjeosebne in - prav po robotsko - od dogajanja malce odmaknjene naracije. Omenjena izolacija je za popotnika namreč postala precej prijetnejša kot povratek v družbo, ki ga je zatirala. Seveda si zgodbo lahko večplastno postavljamo v realen ali fiktiven prostor vsakdana sodobnega sveta, ki je razvrednotil človečnost in človeka ter medsebojne odnose oziroma kot beg sodobnega nomada pred pričak
CLIPPING.: Splendor And Misery

CLIPPING.: Splendor And Misery

Radio Študent, 23. september 2016 ― Sub Pop, 2016   Splendor & Misery by clipping. Losangeleški podtalni, avantgardni, noise-rap, dekonstruktivistični trojec clipping. s svojim tretjim albumom Splendor and Misery grize še globje v konceptualizem kot doslej. Če so na polnokrvnem prvencu CLPPNG fantje iz naslova izpustili integralno rapersko besedo "I“ oz. slovensko jaz, so tokrat zaplodili zelo detajlno in scenaristično dodelano znanstveno-fantastično vesoljsko hiphop opero. K ideji je verjetno prispevalo več zanimivih reči, ki so se zasedbi pripetile v času od čislane plošče CLPPNG. Prvi producent Jonathan Snipes se je začel bolj aktivno ukvarjati s filmsko glasbo, producent številka dve William Hutson je diplomiral iz študija teatra, klepetač Daveed Diggs pa igra dvojno vlogo v megauspešnem hiphoperskem broadwayskem mjuziklu Hamilton, za katero je prejel tudi grammyja. Ob tem je seveda treba razumeti tudi njihovo vizijo vselej spreminjajoče se glasbe in njene zvočne krajine. Konceptualistični projekt tako ponuja malce abstraktno, a ambiciozno zgodbo o edinem preživelem sužnju suženjskega upora, ki ujet na tovorni ladji potuje po galaksiji, vanj pa se zaljubi ladijski računalnik. Naracija črpa iz znanstveno-fantastičnih del, kot je recimo Kubrickova Odiseja v vesolju ali iz zgodb Octavie E. Butler, iz katerih Diggs počrpa kar nekaj karakterjev. Jedrnat in jasen koncept se bolj kot po klasičnih raperskih vodah potika po polju dokumentaristične govorjene poezije in nam predstavlja vizijo nenehnega iskanja zadovoljstva z izolacijo. Protagonista zgodbe spoznavamo prek detajlne, povečini tretjeosebne in prav po robotsko od dogajanja malce odmaknjene naracije. Omenjena izolacija je za popotnika namreč postala precej prijetnejša kot povratek v družbo, ki ga je zatirala. Seveda si zgodbo lahko večplastno postavljamo v realni ali fiktivni prostor vsakdana sodobnega sveta, ki je razvrednotil človečnost in človeka ter medsebojne odnose oziroma kot beg sodobnega nomada pred pri
Okkyung Lee & Bill Orcutt: Live at Cafe Oto

Okkyung Lee & Bill Orcutt: Live at Cafe Oto

Radio Študent, 23. september 2016 ― OTORoku, 2016   Plošči tokratne Tolpe bumov bi morda lahko napovedali kar vpis v zgodovinske knjige o svobodni improvizaciji. Prvo glasbeno srečanje med dvema izjemnima glasbenikoma je bilo zabeleženo 15. aprila na znani lokaciji malce izven Londona, kjer se združuje in srečuje tuja ter tamkajšnja bolj ali manj znana kreativna srenja. Cafe Oto je prostor, ki deluje od leta 2008 in je do danes pridobil izredno solidno veljavo. Ne le zaradi programskega izbora, temveč predvsem zaradi celotnega pristopa. Kafič, ki je mimogrede tudi perzijska restavracija, nudi poleg koncertnih dogodkov tudi rezidenčni prostor, kamor tedensko naseljuje raznorodne umetniške prakse in njihove akterje. Od leta 2012 in z izdajo live posnetka s kafiča, ki so ga v okviru rezidenčnega bivanja Petra Brötzmanna izvedli Steve Noble, John Edwards in Brötzmann sam, pa njihova organizacija deluje tudi kot založba pod imenom OTORoku. Njihovo delovanje je zaenkrat osredinjeno na snemanje in izdajanje plat s koncertov v Cafe Otu. Tako gre tudi pri tokratni plošči za posnetek  v živo. Njena akterja pa sta že dolgo uveljavljena, nam dobro poznana in sedaj na sceni pravzaprav integralna Okkyung Lee in Bill Orcutt. Lee kot ena vidnejših čelistk sodobnih raziskovalnih glasb in kot eden izmed stebrov newyorške downtown scene in Orcutt z električno kitaro in gromečo prezenco v noise-rock vodah. Da bi njuna inštrumenta z lahkoto skupaj zvočno funkcionirala, je jasno že samo iz dejstva, da sta obe glasbili strunski in posledično lahko proizvajata podobne zvoke. Pa vendar to še zdaleč ni dovolj za prepričljivo podajanje in oblikovanje materiala. Če za hip zajadramo v samo zvočno podobo LP-ja, nam je hitro jasno, da na kar nekaj odsekih lahko zvoke, ki prihajajo iz njunih glasbil, pripišemo kateremukoli izmed inštrumentov. Še večkrat se, ozirajoč se samo na tehnično plat zvoka, lahko vprašamo, od koga prihaja ta zvok. Kitara namreč kar nekajkrat zveni kot čelo in obratno. Slednje misli pa ne
MASTAH.WILLIAM

MASTAH.WILLIAM

Radio Študent, 23. september 2016 ― Gost tokratne DJ Seanse je 17 letni belgijski producent mastah.william - varovanec založbe NEVER NORMAL RECORDS, ki jo vodi ameriška bass šefica Suzi Analogue.   
OB 90-LETNICI ROJSTVA JOHNA COLTRANA: ZLATKO KAUČIČ, CENE RESNIK V ŽIVO IZ STUDIA RADIA ŠTUDENT

OB 90-LETNICI ROJSTVA JOHNA COLTRANA: ZLATKO KAUČIČ, CENE RESNIK V ŽIVO IZ STUDIA RADIA ŠTUDENT

Radio Študent, 23. september 2016 ― Na današnji dan se je natanko pred devetdesetimi leti, torej leta 1926, rodil John Coltrane. Coltrane, jazzovski inovator, eden od pionirjev in sooblikovalcev freejazza ter ultimativni pojem saksofonizma je danes material legende. Legende, katere notranje ime je Trane in se napaja iz življenja, dela in zapuščine enega resničnih Ikarov 20. stoletja; kulturne in kontrakulturne ikone, spiritualnega zatočišča brezštevilnih, predvsem pa vseprežemajočega ognja, ki je tisto, kar čaka vsakega, ki si ga drzne oplaziti ali se pustiti oplaziti od njega. »Kdorkoli nima tega ognja, naj izgine!« je v znani poemi o flavti vzkliknil Mevlana Jelaluddin Rumi in ikarovski Coltrane je v točno štiridesetih letih svojega tuzemskega bivanja prek eksplodiranja skrajnih meja bebopovske virtuoznosti, razpiranja platojev modalnega lirizma za vse sledeče generacije ter poistovetenja z in prevzema skupnostne štafete freejazza pridivjal do popolnega izgoretja na višku svojih moči. To je bila imolacija, raztreščenje in milostni dar za vse in vsakogar – divja milost. Coltrane ni imel mere. Bil je brezobziren v iskanju in gorenju, njegovo igranje je bilo »out there« v najbolj žlahtnem pomenu te oznake. Coltrane je bil Trane, vlak, in vlak ne čaka. Bil je utelešena urgenca, daimonski genij, ki je igral toliko in tako veliko, da so govorili, da želi povedati preveč in da je jezen. Ampak to je bilo še na začetku, mnoge dvomljivce je izgubil že po poti, zato pa je pridobil nove in nove sopotnike v medzvezdni prostor. To je bil človek, ki je zvestemu basistu Jimmyju Garrisonu, ko je ta nekoč sredi dvournega Coltranovega sola pobral svoj bas in odšel, ker »ni razumel«, dejal: »Razumem, Jimmy, tudi zame je težko. Vendar ne morem narediti več, kot že počnem«. A je hotel še več, nikoli se ni ustavil. Želel je biti sila za resnično dobro, želel je z igranjem priklicati dež in pozdraviti prijatelje, ki so zboleli. Edina meja, ki jo je imel, je bila zunanja – konvencije koncerta, ki jih ni upošteva
Ob 90-letnici rojstva Johna Coltrana: Zlatko Kaučič, Cene Resnik

Ob 90-letnici rojstva Johna Coltrana: Zlatko Kaučič, Cene Resnik

Radio Študent, 23. september 2016 ― Na današnji dan natanko pred devetdesetimi leti, torej leta 1926, se je rodil John Coltrane. Coltrane, jazzovski inovator, eden od pionirjev in sooblikovalcev freejazza ter ultimativni pojem saksofonizma je danes material legende. Legende, katere notranje ime je Trane in se napaja iz življenja, dela in zapuščine enega resničnih Ikarov 20. stoletja; kulturne in kontrakulturne ikone, spiritualnega zatočišča brezštevilnih, predvsem pa vseprežemajočega ognja, ki je tisto, kar čaka vsakega, ki si ga drzne oplaziti ali se pustiti oplaziti od njega. »Kdorkoli nima tega ognja, naj izgine!« je v znani poemi o flavti vzkliknil Mevlana Jelaluddin Rumi in ikarovski Coltrane je v točno štiridesetih letih svojega tuzemskega bivanja prek eksplodiranja skrajnih meja bebopovske virtuoznosti, razpiranja platojev modalnega lirizma za vse sledeče generacije ter poistovetenja z in prevzema skupnostne štafete freejazza pridivjal do popolnega izgoretja na višku svojih moči. To je bila imolacija, raztreščenje in milostni dar za vse in vsakogar – divja milost. Coltrane ni imel mere. Bil je brezobziren v iskanju in gorenju, njegovo igranje je bilo »out there« v najbolj žlahtnem pomenu te oznake. Coltrane je bil Trane, vlak, in vlak ne čaka. Bil je utelešena urgenca, daimonski genij, ki je igral toliko in tako veliko, da so govorili, da želi povedati preveč in da je jezen. Ampak to je bilo še na začetku, mnoge dvomljivce je izgubil že po poti, zato pa je pridobil nove in nove sopotnike v medzvezdni prostor. To je bil človek, ki je zvestemu basistu Jimmyju Garrisonu, ko je ta nekoč sredi dvournega Coltranovega sola pobral svoj bas in odšel, ker »ni razumel«, dejal: »Razumem, Jimmy, tudi zame je težko. Vendar ne morem narediti več, kot že počnem«. A je hotel še več, nikoli se ni ustavil. Želel je biti sila za resnično dobro, želel je z igranjem priklicati dež in pozdraviti prijatelje, ki so zboleli. Edina meja, ki jo je imel, je bila zunanja – konvencije koncerta, ki jih ni upošteva
še novic