Trubarjeva hiša literature, 7. december 2015 ― Preden je izum tiska knjige napravil dostopne širši javnosti, je bilo vsako literarno delo, rezultat dolgotrajnega prepisovanja, ki je šlo z roko v roki z ustvarjanjem premišljene vizualne podobe, dragocena umetnina. Iz tega razloga so bile pomembnejše knjige v mnogih javnih knjižnicah pripete na verige. Verige so bile sicer dovolj dolge, da se je bralec lahko usedel za bližnjo mizo in brez težav prebiral izbrano knjigo (besedna zveza »brez težav« je tu sicer diskutabilna, kajti branje knjige, ki je že tako ali tako težka – vemo, kako masivne so bile tedaj knjižne platnice – obenem pa iz nje binglja kovinska veriga, je moralo biti precej okorno opravilo), o izposoji knjig in branju le-teh v postelji pa seveda ni bilo govora. To si danes težko predstavljamo – knjige so namreč prestopile okvire institucij in postale nepogrešljiv del javnega prostora, o čemer je bilo govora tudi na okrogli mizi Knjiga v urbanem prostoru, ki je v okviru Prve strani, mednarodne študentske konference primerjalne književnosti, 3. decembra potekala v Trubarjevi hiši literature. O umeščanju knjige v urbani prostor so se pogovarjali moderatorka okrogle mize Ana Geršak, pobudnica projekta Knjigobežnice Nina Kožar, vodja Knjižnice pod krošnjami Tina Popovič in arhitekt Matevž Granda.