Radio Študent, 9. marec 2016 ― Roman Jasmina B. Freliha, ki je leta 2013 dobil nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec in bil nominiran tudi za kresnika, nosi naslov Na/pol in je zapisan s poševnico med besedicama »na« in »pol«, se pravi z ločilom v obliki ravne pokončne črte, zgoraj nagnjene v desno, katere stična raba v jezika zaznamuje besedico »ali«, služi kot ulomkova črta v matematiki, v računalništvu pa kot znak deljenja v programskih jezikih ter namesto presledka v URL-naslovih. Tudi naslov Frelihove konec lanskega leta izdane zbirke kratkih zgodb ima opraviti z nekakšno razpolovitvijo: Ideoluzije. Romaneskna poševnica je postala poŠIVnica, s katero so ideje na levi strani naslovnega neologizma prešite z iluzijami na desni, hkrati pa je tudi roman prešit s kratkimi zgodbami. Zakaj? V nedavnem intervjuju z Laro Paukovič je namreč Frelih razkril, da v Ideoluzijah, ki so razvrščene glede na čas nastanka, na mestu romana Na/pol stoji poetična proza teksta Šiv. Romaneskno »polovičko«, v katero uvajajo besedila, ki so kronološko nanizana do Šiva, triptih zgodb, ki mu sledijo, pripelje do konca. Roman Na/pol, prešit s štirinajstimi kratkimi zgodbami, je tako postal celota: »Prekipevajoča sedanjost, vtaknjena v drobno točko v času, pokajočo po šivih,« kot zapiše Frelih v zgodbi Pritisk konca ... Čeprav njen avtor pravi »zdaj grem drugam« in si bo ta celota ob neizbežnih padcih v literarno zgodovino zagotovo razbijala glavo in lomila sklepe, lahko vselej računa na rdečo nit postajanja, s katero sta prešiti preteklost in prihodnost neskončnega dialoga umetniške kreacije. Ta konec koncev zahteva celega človeka in ne polovičarja ali celo, mrtvi bog ne daj, pol-levičarja, ki ne dojame, da ne gre za zvezdo, ampak za Rothkovo Rdečo: »Rdeča! In rdeča! Pa še ena rdeča! – Še vem ne, kaj to pomeni! Kaj mi pomeni rdeča? Misliš škrlatno? Ali karminasto? Ali pa škrlatno – karneolasto – koralno barvo slive – murve – fuksije – burgundca – lososa? Vse drugo kot rdečo! Kaj pa je RD