Pridiga 17

Pridiga 17

KUD Logos, 16. januar 2017 ―   17. PRIDIGA[1] Qui odit animam suam in hoc mundo etc. Kdor sovraži svojo dušo v tem svetu itn. (Jn 12,25)    Po latinsko sem povedal nekaj besed, ki jih govori naš Gospod v svojem evangeliju: “Kdor sovraži svojo dušo v tem svetu, jo ohrani za večno življenje” (Jn 12,25).     Torej, pri teh besedah [...]
Pridiga 16b

Pridiga 16b

KUD Logos, 16. januar 2017 ―   16b. PRIDIGA[1] Quasi vas auri solidum ornatum omni lapide pretioso. Kot zlata posoda, trdna in okrašena z vsakršnim dragocenim kamenjem. (Sir 50,10). Po latinsko sem povedal nekaj besed, ki jih danes beremo v Pismu; lahko jih naobrnemo na svetega Avguština[2] ali na katerokoli dobro, sveto dušo. Kako je namreč podobna zlati posodi, ki je trdna [...]
Pridiga 13a

Pridiga 13a

KUD Logos, 16. januar 2017 ―   13a. PRIDIGA Sveti Janez je v nekem videnju videl na gori Sion stati Jagnje in pri njem stoštiriinštiridesettisoče[1], ki niso bili zemeljski in niso imeli imena “ženska”.  Vsi so bili deviški in so stali prav tesno ob Jagnjetu, in kamorkoli se je Jagnje obrnilo, so mu vsi sledili in vsi so z njim prepevali [...]
Pridiga 13

Pridiga 13

KUD Logos, 16. januar 2017 ―   13. PRIDIGA[1] Vidi supra montem Sion agnum stantem etc. Na gori Sion sem videl stati Jagnje itd. (Raz 14,1)   Sveti Janez je na gori Sion videl stati Jagnje, ki je spredaj na čelu nosilo zapisano svoje ime in ime svojega Očeta, in pri Jagnjetu jih je stalo sto štiriinštirideset tisoč. Janez pravi, da [...]
Pridiga 12

Pridiga 12

KUD Logos, 16. januar 2017 ―   12. PRIDIGA[1] Qui audit me. Kdor me posluša. (Sir 24,30)   Besede, ki sem jih povedal po latinsko, izgovarja večna Očetova Modrost in pomenijo tole: “Kdor me posluša, se ne sramuje” – če se že česa sramuje, se sramuje tega, da se sramuje  – “Kdor deluje v meni, ne greši. Kdor me razodeva in [...]
Pridiga 11

Pridiga 11

KUD Logos, 16. januar 2017 ―   11. PRIDIGA[1] Impletum est tempus Elisabeth. Dopolnjen je (bil) Elizabetin čas. (Lk 1,37)   Elizabeti se je dopolnil čas in rodila je sina. Janez je njegovo ime. Ljudje so tedaj govorili: “Kaj čudnega bo nastalo iz tega otroka? Božja roka je namreč z njim” (prim. Lk 1,57.63.66). V neki svetopisemski knjigi beremo: “To je [...]
Ivan V Lalić: Prostori upanja

Ivan V Lalić: Prostori upanja

ARS Izšlo je, 16. januar 2017 ― V zbirki Nova lirika je konec lanskega leta izšla zbirka izbranih pesmi srbskega pesnika Ivana V. Lalića z naslovom Prostori upanja. Lalić (1931-1996) je bil v srbski liriki samosvoj pesniški glas, ni bil ne modernist in ne tradicionalist, ampak je ubesedoval tradicionalne teme in motive, med drugim tudi religiozne, na izrazito sodoben način. Njegove pesmi […]
Svet in svet, Podaljšano poletje, Celjski grofi in knezi, Kognitarci in semiokapital

Svet in svet, Podaljšano poletje, Celjski grofi in knezi, Kognitarci in semiokapital

ARS S knjižnega trga, 16. januar 2017 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Gregorja Podlogarja Svet in svet, kratke zgodbe Eda Torkarja Podaljšano poletje, romaneskna pentologija Ivana Sivca Celjski grofi in knezi in delo Franca Berardija Bifa Kognitarci in semiokapital. Recenzije so napisali Martina Potisk, Mare Cestnik, Marjan Kovačevič Beltram in Marija Švajncer.
»Bila sem, sem in bom!«

»Bila sem, sem in bom!«

Airbeletrina, 15. januar 2017 ― »Zaključni del te pesmi lahko izpišeš na moj nagrobnik … Si vzela te besede resno, Mathilde? Hej, smej se jim! Če jih nisem uporabljala v življenju, tudi na grobu ne bom imela izumetničenih fraz. Na mojem nagrobniku se smeta pojavita le dva zloga: 'Čiv, čiv'. To je klic velike modre sinice, ki ga znam tako dobro oponašati, da takoj vse priletijo. In samo pomisli, v tem klicu, ki je običajno precej razločen in tanek, iskriv kot jeklena igla, je bilo v zadnjih dneh čutiti čisto tiho, drobno gostolenje, tanek, hrapav zvok. In ali veste, kaj to pomeni, gospodična Jacob? To je prvi mehak vzgib prihajajoče pomladi.«

Bal Bahadur Thapa: Od razburkanosti do spokojnosti: Bežen vpogled v pesmi Keshaba Sigdela

Poiesis, 15. januar 2017 ― Vsak pesnik živi v svojem času. Zato ni presenetljivo, da Sigdelove pesmi odsevajo čas, v katerem živi. Kljub njegovi neutrudljivi obsedenosti z raziskovanjem narave resničnosti lahko v pesmih opazimo skrb za njegovo deželo in ljudi. V Sencah vojne portretira hudo stisko navadne nepalske ženske ironično. Ženska vztraja v čakanju na svojega moža, ki je bil ubit in pokopan na dvorišču lastne hiše. Ironija tako le še poudari hudo stisko stotin ljudi med maoistično vstajo v Nepalu. Zdi se, da Sigdela še vedno trajajoče obdobje tranzicije v Nepalu ne navdušuje. V Metamorfozi prikaže deželo kot »neresnično mesto«. Zaradi svoje ignorance se ne zavedamo stvari, ki jih imamo, in zato postanemo plen obljub zvijačnih politikov prav v zvezi s stvarmi, ki jih že imamo. In pripravljeni smo, da »sprejmemo lastno popačenje« v zameno za obljubljene spremembe. Na drugi ravni pa lahko še vedno čutimo sled pesnikove prevzetosti z naravo resničnosti. Neresnično je sestavljeno iz resničnega. To je še nekaj, česar se mnogi izmed nas ne zavedamo in kar ima za posledico popačenje in izdajstvo. Volja do moči prav tako razgalja hipokrizijo nepalskega naroda. Tako imenovani nosilci sprememb se nočejo sami podvreči spremembam. In marsikdo se sprašuje, ali sploh obstaja možnost za spremembe. [...]

Opolzkosti v zasebnosti: na poti k svobodi

Konteksti (Tomaž Bešter), 14. januar 2017 ― Attio osceni in luogo privato je naslov knjige, ki sem jo v roke dobil tam nekje, ko je v Ljubljani vrela knjižna mrzlica, na sporedu je bil namreč knjižni sejem. Lep čas, ki pokaže svet v lepoti ustvarjalne moči in ponudi prihodnost v novih razumevanjih kontekstov vsega tega, kar se odvija v naši bližini in daljavi. V našem času, pa tudi v prihodnjem in preteklem. To je svet pisane besede, ki ga imam tako rad. In v ta svet je takrat prišel tudi italijanski pisatelj Marco Missiroli s svojim opolzko-intimnim naslovom, ki skriva v bistvu več kot odkriva. In zato ga mirne volje lahko postavimo bolj v polje pazljive skrivnostnosti kot pa v neko razkrivajočo razgaljenost, ki ne služi pravzaprav ničemur. In to, sem pravzaprav spoznal kasneje, po branju, je smer, v katero je potrebno brati Missirolija: to je branje, za katerega se zdi, da nas želi prepričati, da gre za erotično delo, a v resnici se tako res le zdi. Opolzkosti v zasebnosti je nadvse prijazna, a resna knjiga o življenju, ki ima s spolnostjo opravka natanko toliko, kot ima z njo opraviti življenje samo. vir slike: emka.si Zgodba v tem relativno kratkem delu (240 strani) sledi Liberu Marsellu, ki nam pripoveduje o svojem otroštvu, svoji mladosti in konča takrat, ko postane sam oče. Poglavja so tako razdeljena kronološko glede na obdobje, v katerem se naš pripovedovalec nahaja: otroštvo, adolescenca, mladost, dozorelost, odraslost in rojstvo. Tako opisuje spočetka svoja najzgodnejša leta, ki sta jih zaznamovala predvsem oče in mati. In stvari, ki jih ni razumel, stvari, za katera je potreboval dlje časa, da jih je sestavil skupaj. Pripoveduje tudi o prijateljici Marie, prijateljici njegovih staršev, ki od malega pri Liberu nastopa v večplastni vlogi. Najprej kot seksualni simbol vsega, kar je Libero častil, nato tudi kot duhovna in intelektualna vodnica, ki mu pomaga pri razumevanju sveta in tega, kar se mu dogaja. Zgodi se mu tudi to, da se oče in mama razideta, k mami pride živet njun skupni prijatelj, o
Knjižnica Kranj – sreda, 18. januar 2017

Knjižnica Kranj – sreda, 18. januar 2017

STRIP.ART.NICA, 13. januar 2017 ― Striparski večeri Predstavitev albuma Meksikajnarji 5: Queretaro in celotnega seriala Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec Meksikajnarji so prišli na konec dolge poti. Namesto opisa stripa Meksikajnarji si bomo izposodili izjavo našega največjega striparja Tomaža Lavriča: “Grandiozno zastavljen ‘roman v slikah’ o premalo znani epizodi narodove zgodovine. Filigransko dodelan scenarij, živa in sugestivna risba, dosledna dokumentiranost […]
Kako dobro poznate biotsko pestrost, evolucijo in človeka? – nagradni kviz

Kako dobro poznate biotsko pestrost, evolucijo in človeka? – nagradni kviz

ZRCalnik, 13. januar 2017 ― Obeta se nam (ali “grozi nam” – kakor je komu ljubše) dolga, snega polna zima. Verjamem, da vam bo čas hitreje minil med reševanjem kviza, ki ga je za vas sestavil dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Vsi, ki imate radi podkaste, ga že dobro poznate zaradi Metamorfoze (ki gostuje na… Več Kako dobro poznate biotsko pestrost, evolucijo in človeka? – nagradni kviz
Izgorevanje

Izgorevanje

Literatura v živo, 13. januar 2017 ― Preplet spominov sem, zibelka usedlin. Sesipajo se iz črne peči. Polena v prsih tlijo in pokljajo. Vode mi daj, ljubljeni vode. Ovijam se v zračno ogrinjalo. Ne čutim več […]
Pesmi s srečnim koncem

Pesmi s srečnim koncem

Airbeletrina, 13. januar 2017 ― Objavljamo šesto pesem iz cikla Tanje Stupar-Trifunović (1977) v prevodu Mateje Komel Snoj. Do konca prvega tedna 2017 bomo vsak teden objavili eno. Poezija Tanje Stupar-Trifunović je bila v Bosni in Hercegovini nekajkrat nagrajena, uvrščena je v več antologij ter...
še novic