Konteksti (Tomaž Bešter), 14. januar 2017 ― Attio osceni in luogo privato je naslov knjige, ki sem jo v roke dobil tam nekje, ko je v Ljubljani vrela knjižna mrzlica, na sporedu je bil namreč knjižni sejem. Lep čas, ki pokaže svet v lepoti ustvarjalne moči in ponudi prihodnost v novih razumevanjih kontekstov vsega tega, kar se odvija v naši bližini in daljavi. V našem času, pa tudi v prihodnjem in preteklem. To je svet pisane besede, ki ga imam tako rad. In v ta svet je takrat prišel tudi italijanski pisatelj Marco Missiroli s svojim opolzko-intimnim naslovom, ki skriva v bistvu več kot odkriva. In zato ga mirne volje lahko postavimo bolj v polje pazljive skrivnostnosti kot pa v neko razkrivajočo razgaljenost, ki ne služi pravzaprav ničemur. In to, sem pravzaprav spoznal kasneje, po branju, je smer, v katero je potrebno brati Missirolija: to je branje, za katerega se zdi, da nas želi prepričati, da gre za erotično delo, a v resnici se tako res le zdi. Opolzkosti v zasebnosti je nadvse prijazna, a resna knjiga o življenju, ki ima s spolnostjo opravka natanko toliko, kot ima z njo opraviti življenje samo. vir slike: emka.si Zgodba v tem relativno kratkem delu (240 strani) sledi Liberu Marsellu, ki nam pripoveduje o svojem otroštvu, svoji mladosti in konča takrat, ko postane sam oče. Poglavja so tako razdeljena kronološko glede na obdobje, v katerem se naš pripovedovalec nahaja: otroštvo, adolescenca, mladost, dozorelost, odraslost in rojstvo. Tako opisuje spočetka svoja najzgodnejša leta, ki sta jih zaznamovala predvsem oče in mati. In stvari, ki jih ni razumel, stvari, za katera je potreboval dlje časa, da jih je sestavil skupaj. Pripoveduje tudi o prijateljici Marie, prijateljici njegovih staršev, ki od malega pri Liberu nastopa v večplastni vlogi. Najprej kot seksualni simbol vsega, kar je Libero častil, nato tudi kot duhovna in intelektualna vodnica, ki mu pomaga pri razumevanju sveta in tega, kar se mu dogaja. Zgodi se mu tudi to, da se oče in mama razideta, k mami pride živet njun skupni prijatelj, o