Štirideset poglavij o treznoumju

KUD Logos, 5. februar 2017 ― SV. FILOTEJ SINAJSKI Štirideset poglavij o treznoumju[1] 1. V nas se dogaja umskozaznavni boj, težji od čutnozaznavnega. Pobožni delavec[2] mora v svojem umu teči in se gnati naprej proti cilju[3] z namenom, da bi v svoje srce na popoln način shranil spominjanje na Boga kakor biser ali drag kamen.[4] Odložiti moramo vse, tudi svoje telo, [...]

Majda Kočar: Praznovanje

Poiesis, 5. februar 2017 ― Odpremo nekaj čisto navadnih besed, le za nas tri. Kot dobro vino.   Pogovarjamo se počasi, v barvnih odtenkih vode, razredčenost se raztaplja  v prozornost svetlobe.   Gnetemo testo večera v biti skupaj.   Andreja sprašuje, ali naj gre s tabo. Lepo bi bilo, ji praviš.   Z lučmi mesta  se poigravajo zvezde. Stečeš po kapo, ki jo je pozabila, pšenico pustiš razsuto sredi teme.   V žepih  zimskih plaščev potresavamo smeh.   (pesem izide v zborniku Pesniške delavnice Poiesis 2016 “Ko me napiše pesem” marca 2017)
Tomaž v Delu

Tomaž v Delu

STRIP.ART.NICA, 4. februar 2017 ― Nagrajenec Prešernovega sklada: Tomaž Lavrič . Prejel jo bo za stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter razstavi v Cankarjevem domu in Pritličju. . Vojko Urbančič                                                            […]
Tomaž v Mladini

Tomaž v Mladini

STRIP.ART.NICA, 4. februar 2017 ― Zoran Smiljanić 3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura Beatifikacija nejevernega Tomaža Včeraj je dr. France Prešeren pisal izjemne pesmi in postal nesmrten. Danes Tomaž Lavrič riše izjemne stripe in prejema nagrado Prešernovega sklada. Jutri bo neki novi mulec risal izjemne stripe in prejel Lavričevo nagrado. Tomaž Lavrič pred objektivom fotografa Toneta Stojka Ni se […]
Morfij: kdo?

Morfij: kdo?

Konteksti (Tomaž Bešter), 4. februar 2017 ― Morfej je eden tisočerih sinov boga spanca, najbolj spreten od vseh, ki ima moč posnemanja katerega koli človeka, njega podobe in glasu. Morfej oblikuje sanje, je bog sanj. Mnogo kasneje je po njem ime dobil morfij. Zdravilo, ki lajša hude bolečine. Še kasneje pa je poljski pisatelj Szczepan Twardoch napisal briljantni roman z natanko takšnim naslovom. Morfij. In v njem je junak, ki ima več opraviti z morfijem kot pa z Morfejem. Ali vendarle ne. Konstanty Willeman je rekreativni (v vsej neprimernosti te oznake) uporabnik morfija; po njem hlepi in ga potrebuje, medtem ko ni odposlanec, ki bi skozi sanje ljudem sporočal slabe in dobre novice. Ali pač? Morfij v knjigi ne nastopa tako pogosto, kot bi pričakoval, pa tudi Konstanty od njega ni odvisen, pač pa je zaradi svojih staršev, vzgoje in zgodovinske situacije zmožen pretvarjanja, prevzemanja različnih oblik, s katerimi na svoj način služi zgodovini in lastnemu učasovanju. Twardoch je napisal knjigo, ki vzbuja mnoga premišljevanja. To, kako se zgodovinskost nekega imena in tega, kar ime označuje, razvija od starih Grkov pa do sodobne reprezentacije razdvojenega junaka, ki bi se zlahka imenoval tudi morfinist, je bržkone bolj ali manj le odtis v mojem spominu. A vseeno, roman Morfij je čudovit komplement različnih silnic posameznika, ki se je znašel na napačnem koncu časa in prostora, pod tem pa skriva njegov vsakdanji boj za prostor umeščenosti v ta svet. vir slike: emka.si Zgodba romana prikazuje okoli štirinajst dni v življenju Konstantyja Wilemana, oficirja poljske vojske, ki živi z ženo Helo in sinom v Varšavi leta 1939. Nekaj tednov po nacistični okupaciji Poljske. Konstanty ni prijeten človek, vsaj do drugih se ne kaže tako. Ni preveč prijazen, stvari počne precej impulzivno, sicer pa zaradi alkohola in drog uživa v težavah nedorečene samolastnosti, ki mu jo omogoča. Zaradi očeta briljantno govori nemško in se zaradi njega nasploh lahko počuti tudi kot Nemec. A je na Poljskem in vedno je bil. Za Poljsko se
Na kratko si odpočijmo od Tomaža Lavriča

Na kratko si odpočijmo od Tomaža Lavriča

STRIP.ART.NICA, 3. februar 2017 ― Dušan Kastelic Dušan Kastelic (foto: Nikolaj Pečenko) Izak Košir/Intervju 31. januar 2017 ob 17:00 “Nisem politični umetnik, ampak po nekem naključju vedno padem v središče dogajanja” Dušan Kastelic O delih risarja, ilustratorja in umetnika z veliko začetnico njegovi sodobniki in poznavalci govorijo o superlativih, o njem kot osebi pa prijatelji kot o skromnem in nadvse […]

Obvestilo o beleženju izposoje za ilustratorje in fotografe v okviru novega Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila

Javna agencija za knjigo, 3. februar 2017 ― Obveščamo vas, da je JAK RS 3. 2. 2017 s strani Ministrstva za kulturo prejela obvestilo o spremembi tolmačenja 7. člena Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila.  Ilustratorjem in fotografom bo po novem tolmačenju Pravilnika za izposojo slikanic, stripov in monografskih publikacij do 47 strani priznana celotna izposoja.
Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe

Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe

ZRCalnik, 3. februar 2017 ― Besedo »antropologi« iz naslova bi lahko zamenjali z marsikatero drugo: etnologi, komunikologi, kulturologi … Pravzaprav večina družboslovnih in humanističnih smeri v duhu časa, ki veleva maksimalne izkoristke v čimkrajšem obdobju, zlahka obvelja za nekoristne. To (neutemeljeno) prepričanje gre celo tako daleč, da se tudi pri prijavljanju na projektne razpise za raziskovalno delo s področja humanistike… Več Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe
Prvo poglavje

Prvo poglavje

Airbeletrina, 3. februar 2017 ― Objavljamo kratko zgodbo Neže Lipanje, ki si je na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo delila prvo mesto. Drugi finalni zgodbi (Helene Šuklje in Mateje Arnež) bosta objavljeni v naslednjih tednih.
Ars in MMC (recenzija Dvovida)

Ars in MMC (recenzija Dvovida)

Muanis Sinanović, 3. februar 2017 ― V oddaji s knjižnega trga je bil recenziran Dvovid, temu pa sem nekaj besed pristavil še sam. Stvar je mogoče poslušati na naslednji povezavi: klik – in sicer od začetka posnetka. Tekst recenzije je bil objavljen na MMC-ju in ga je mogoče prebrati na naslednji povezavi: klik  
še novic