Novice

literatura

Naredite Ameriko spet obvladljivo (11.): Najbolj žalostno mesto na svetu

Naredite Ameriko spet obvladljivo (11.): Najbolj žalostno mesto na svetu

Airbeletrina, 13. april 2017 ― Skozi meglo se kovinska konstrukcija mostu Martina Lutha Kinga čez Misisipi spusti v prepovedano mesto. Na opuščene tovarne za predelavo aluminija in jekla pada dež. Razrušene soseske opečnatih hiš kot na fotografijah delavskih četrti iz devetnajstega stoletja škrbasto štrlijo izza slabo vzdrževanih pločnikov. Bencinske črpalke so odete v neprebojno steklo, vanje ujeti črpalkarji dolarje pobirajo skozi drobno režo pod blagajno. Otroci mečejo kamne v redke mimo vozeče avtomobile. »Ne hodite v vzhodni St Louis,« vam bodo prigovarjali zaskrbljeni obrazi z druge strani reke. Ne hodite v geto. Nihče pri zdravi pameti ne hodi tja. Onkraj reke visoke stavbe nekdanjega finančnega središča presahnejo v žalosti. Mesto, ne le s stališča zemljevida, razpade na pol.

Sekstor Ž na Radiu Študent, 15. april ob 12h

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 13. april 2017 ― Za aprilsko edicijo Sektorja Ž smo za vas izbrale najzanimivejše dele predavanja in pogovora z ameriško sociologinjo, komunistko in seksualno delavko Mayo Andreo Gonzales. Maya z marksistično-feministične perspektive razmišlja o seksualnem delu v okviru kapitalističnega patriarhata in preko tega poskuša razumeti položaj žensk v sodobnih družbah, pa tudi širše trende na področju dela v

Širi poezijo, ne strahu 03

Poiesis, 13. april 2017 ― Po daljšem času ponovno začenja z delovanjem facebook stran Širi poezijo, ne strahu. Razlog je preprost, saj govor strahu spet ali še vedno dominira v govoru politikov in medijev. Poezija nima moči, da bi preglasila dominantni govor, lahko pa se vzpostavi kot eden možnih protigovorov. Širi poezijo, ne strahu je mednarodni projekt, katerega avtor je malteški pesnik Antoine Cassar. Projekt je pod naslovom Spread poetry, not fear zagledal luč sveta novembra 2015 v obliki strani na družabnem omrežju facebook. Stran je pisana v angleščini. Tej strani se je v okviru platforme za poezijo Poiesis še isti mesec pridružila stran v slovenščini. Avtorica in urednica slovenske strani je Katja Kuštrin. Slovenski strani sta kasneje sledili še hrvaška in nizozemska stran. Projekt Širi poezijo, ne strahu je nastal kot odgovor na govor strahu, ki je preplavil Zahodne medije in politiko po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015. Antoine Cassar je o projektu napisal: »Popolnoma človeško je, da se bojimo. Toda manj razumljivo je, da smo prestrašeni. Soočeni z vzdušjem strahu, militarizacijo, medijsko manipulacijo in naraščanjem sovražnega govora, imamo na voljo kar nekaj vrst zdravil proti stiski in paranoji. Poezija je eden izmed načinov, s katerim si lahko kot posamezniki in kot [...]
Ljubitelj stripov bo kandidiral za predsednika RS

Ljubitelj stripov bo kandidiral za predsednika RS

STRIP.ART.NICA, 12. april 2017 ―   Veleposlanik v Makedoniji Jazbec bo kandidiral za predsednika Foto: Bobo Izkušeni slovenski diplomat, profesor in pisatelj Milan Jazbec, od lanskega septembra slovenski veleposlanik v Makedoniji, je v Skopju najavil svojo predsedniško kandidaturo, poroča spletni Večer. Diplomat, profesor in pisatelj Jazbec je v Skopje odšel lansko jesen. Pred tem je od septembra 2015 do avgusta […]
Strip bazar

Strip bazar

STRIP.ART.NICA, 12. april 2017 ―   51. ljubljanski bazar stripov: med kupovanjem in barantanjem Ljubitelji stripov, nostalgiki in zbiratelji se trikrat na leto srečajo v CUK Kino Šiška na bazarju stripov. Barantajo, kupujejo ali pa si samo ogledujejo novosti, pa tudi izdaje za sladokusce izpred več desetletij. Tako je bilo tudi včeraj popoldne, ko je bilo po stojnicah naloženih na […]
Hans Arp: Dada in druge pesmi

Hans Arp: Dada in druge pesmi

KEVD'R, 12. april 2017 ― skopljeno cvetje se vzpenja po lestvi iz kosti. zrak se zlomi. črke se zlomijo. veliki a se zlomi. mali a se zlomi. veliki b se zlomi. mali b se zlomi. črke iz mesa plezajo po drevju iz mesa. stoječe črke, sedeče črke. ležeče črke. črke iz kosti plezajo za skopljenim cvetjem po lestvi iz kosti. … More Hans Arp: Dada in druge pesmi

Sezona 3 – komplet!

Vigevageknjige, 12. april 2017 ― Pomlad je, zunaj vse cvete in posledično je čas za osladne rime … eee, ne, no. Posledično je čas za razgrnitev smelih načrtov za sezono, v kateri v bistvu že smo, do vratu. VigeVageKnjige, pomlad … več »
Zgodovina posameznice

Zgodovina posameznice

Radio Študent, 12. april 2017 ― Joan Nestle je ženska, lezbijka, femica in Judinja iz delavskega razreda. Knjiga Prepovedana dežela nosi ime po enem izmed poglavij, v katerem opisuje svojo izkušnjo mlade Judinje in spomine na družbeno represijo judovske skupnosti. Prepovedana dežela namreč predstavlja Arizono v letu 1956, kjer je Nestle počitnikovala in prisostvovala direktnim prepovedim za Jude. To rojstvo dojemanja nestrpnosti jo je kasneje usmerilo v emancipacijo in boj za pravice marginalnih skupin. Tako je postala aktivistka v pravem pomenu te besede: borila se je za civilne pravice temnopoltih, bila del mirovniškega gibanja proti nuklearnemu oboroževanju, protestirala je proti Kongresni komisiji za protiameriške dejavnosti, predvsem pa je pionirka LGBT gibanja. Prvi prevod ameriške avtorice v slovenščino je sestavljen iz kratkih esejev in zgodb. Vsako poglavje je zaključena avtonomna enota, a vedno se nanaša na skupni imenovalec drugačnosti in drugotnosti. Deluje kot dnevnik, v prvoosebni pripovedi biografsko pokriva erotično intimno, diskriminiran družben subjekt in angažirano misel za vsesplošno enakost. Eksplicitno lezbično seksualnost, tako osebno kot fiktivno, postavi poleg opisov in refleksij diskriminacije marginalnih skupin. S tem avtorica v svojem odprtem diskurzu ni uporniška na račun svoje seksualnosti. Ne igra na karto aseksualne asimilacije, temveč upodablja celostno podobo izkušnje lezbijke, ki ni cenzurirana niti v svoji največji intimi. Kaže na to, da je seksualnost le del posameznikovega življenja in je tako ni potrebno teoretizirati ali ji podajati spektakelske funkcije. Nestle, soustanoviteljica arhiva lezbične zgodovine HerStory [izg. hrstori], nas v knjigi pelje od svojega začetnega najstniškega poželenja in odkrivanja lezbične seksualne želje do dokumentiranih odraslih lezbičnih spominov petdesetih, šestdesetih in feminističnih sedemdesetih let. »Policija, zdravniki, rdeče svetilke v barih, polomljeni obrazi, zmečkani avtomobili, polni sovraštva, glava med

Pierre Bernet Ferrand: Alter ego

Poiesis, 12. april 2017 ― Ob meni je vedno nekdo, prek katerega se prepoznavam, čeprav ne vidim drugega kot nejasen obris, ki me spremlja, sledi obraznih potez v svetlobah in teminah mojega spomina. Kljub občasnim dvomom, ki me navdajajo, se ravnam po njegovih nasvetih. V vsaki nevarnosti je z mano. Če sem miren, se mi kot zvest pes postavi ob stran, in okoli mojega vratu je šal, ki me varuje pred vlago, pred mrazom. Ko se spusti noč, me gleda, kako spim. Dolga leta je že moj sopotnik, izumil je nešteto načinov, da bi bil z mano, ne da bi ga opazil. Morda pripet na obleko otroškega prijatelja iz otroštva? Morda na obraz mojega očeta ali na korake najmlajšega sina? Morda prekrit s poljubi ljubimk? Morda je moja rastoča zavest, morda moja že odrasla podzavest – narekuje mi izkušnje in me pozna, kot me ne pozna nihče na svetu. Razmišljam in se samotno menim s sabo, kot bi se menil s svojim duhom ali angelom varuhom med vsemi tistimi osebami, ki so jaz.   Prevedel Peter Semolič   (pesem bo objavljena v dvojezični pesniški zbirki Teža otoka / La isla en peso – Sodobna kubanska poezija / Poesía cubana contemporánea, ki izide aprila 2017)  
Mi, oni in predsodki vmes

Mi, oni in predsodki vmes

Airbeletrina, 12. april 2017 ― Zahtevna tema, s katero se lahko avtor hitro znajde na spolzkem terenu, se v primeru Poletja v gostilni izkaže za popolno izbiro – Nastjin lik se gradi ravno skozi soočanje s stereotipi, avtorica zagrebe pod njeno fasado in jo razkrinka, pri tem pa nikoli ne zavzame moralistične drže.
še novic