Osnove ljubezni in zla, Tujčice, Gospodov glas, Spomini starega sitnega slepca, Navdih in besede

Osnove ljubezni in zla, Tujčice, Gospodov glas, Spomini starega sitnega slepca, Navdih in besede

ARS S knjižnega trga, 16. julij 2017 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Jurija Hudolina Osnove ljubezni in zla, zbirka pesmi in proze Nataše Kramberger Tujčice, znanstvenofantastični roman Stanislawa Lema Gospodov glas, avtobiografsko delo Luja Šproharja Spomini starega sitnega slepca in intervjuji Jožeta Horvata v knjigi Navdih in besede. Recenzije so napisali Rok Bozovičar, Lev Detela, Mare Cestnik, Beti Burger […]
Šepetanje Tomaža Šalamuna in Metke Krašovec

Šepetanje Tomaža Šalamuna in Metke Krašovec

KEVD'R, 15. julij 2017 ―      Že od malega obožujem poezijo. Skrivnostni kotički misli in občutkov, v katere me z alkimijo svojih besed popeljejo pesniški mojstri, so vsakič nekaj popolnoma novega in drugačnega. Kot je pred menoj ugotovila že marsikatera modrejša glava, gre za intimno doživetje, saj med branjem poezije poleg delčkov pesnikove duše vedno odkrijemo tudi kakšen delček svoje. … More Šepetanje Tomaža Šalamuna in Metke Krašovec
Prodajanje slovenskega pisatelja

Prodajanje slovenskega pisatelja

Airbeletrina, 15. julij 2017 ― Ljudje dobijo poseben izraz na obrazu, ko jim v branje priporočiš knjigo slovenskega pisatelja. Tak previden, čaki-a-ti-to-meni-resno, pending-joke izraz. Včasih gre za plažne bralce, ki poleti radi preberejo kakšno knjigo, samo če je kot njihova sončna krema – lepo mazljiva, brez vonja, se hitro vpija in je primerna za zelo občutljivo kožo. A pogosto gre tudi za dobre bralce, ki sicer sledijo raznim bookerjem, goncourjem in novim izdajam svojih najljubših prevajalcev, toda ko jim omeniš izvirno knjigo, trikrat pljunejo čez ramo in se pokrižajo.
Beli šum

Beli šum

Literatura v živo, 13. julij 2017 ― Hrumenje časa se predstavlja kot biografija, ki se osredotoča na človeka, ne na delo. Ponaša se s tem, da se vpletanju glasbe skoraj povsem izogne. Izogne ali bolje poenostavi pa tudi odnos človeka do tistega, kar ga v tem primeru najočitneje konstituira in določa njegov odnos do sveta.
WETNET, mreža mokrišč v Sredozemlju

WETNET, mreža mokrišč v Sredozemlju

ZRCalnik, 13. julij 2017 ― Da so tako imenovana mokrišča, zemljišča s stoječo ali počasi tekočo vodo, nujno potrebna ter poskrbijo za obogatitev flore in favne, najbrž ni treba več razlagati. Morda kaže v uvodu kot zanimivost, ki bržčas ni znana vsem, zapisati, da so mokrišča odigrala pomembno vlogo tudi v kulturnem življenju v Sloveniji: prav zaradi v mokriščih Škocjanskega… Več WETNET, mreža mokrišč v Sredozemlju
Zoran Roško – Minus Sapiens

Zoran Roško – Minus Sapiens

Radio Študent, 12. julij 2017 ― Roškov najnovejši tekst s pomenljivim naslovom vstopa v povsem drugačen kontekst, kot ga je videla regionalna književnost ob izidu njegovega romana Ljepota jede ljude pred slabimi šestimi leti, še bolj pa se ta razlikuje od radikalne nacionalne diskretizacije na Balkanu ob izidu izrednega teksta Paranoidnije od ljubavi, zabavnije od zla, ki je na začetku tisočletja vase zavil zeitgeistovski shavirovski postmodernizem z literarizacijo filozofskega oziroma teoretskega diskurza in obratno. Sodobni balkanski prostor se namreč mreži mnogo bolj, kot se je še pred nekaj leti, redki pilotni projekti pa dobivajo status nekakšnih prototipnih eksperimentov, ki so se znotraj institucionalnega rasizma in logike internega kulturnega kolonializma pač le stežka borili za svoj obstoj, kaj šele za svoj širše slišani glas. Pri tem je sodeloval tudi Roško, denimo vsaj z udeležbo pri revijah Zarez in Libra Libera, ki sta v precej zatohlo sfero hrvaškega akademizma prinašala poglobljene članke o najnovejših in najzanimivejših dogajanjih od vsepovsod, nenazadnje pa tudi kot bloger na svojem zorosko.blogspot.com, kjer gradi osebni arhiv omemb nove čudne proze z vseh mogočih vetrov. Roškov Minus Sapiens, kratkometražec, dolg dobrih 160 strani, nastavi zgodbo znotraj širšega popkulturnega miljeja: Herzog, neke vrste napačni avatar režiserja Wernerja Herzoga, odpotuje v 16. stoletje, kjer ob pomoči Kinskega sledi poti Michela de Montaigna na njegovem potovanju po Italiji, Švici in Nemčiji. Roškova pripoved, kakor zapaža tudi Dinko Kreho v svoji recenziji za Novosti, deluje po principu filmskega kadriranja in sanj, znotraj njegove osnovne formalne strukture pa prihaja do kontrasta med sila razgibano absurdnostjo dogajanja in konvencionalnimi tehnikami pripovedovanja. Pri tem gre za nekakšno nerazrešljivo dialektiko med dogodkom in njegovo odsotnostjo, kjer se pikareskna maksimalnost dogajanja naenkrat zasuka v izrečeno nasprotje tipa »ali pa se je to zgodilo nekomu drugemu.« Neza
Transcendenca

Transcendenca

Airbeletrina, 12. julij 2017 ― Zavijati z očmi nad ameriškimi pohodniki, ker jih večina ne ve kaj dosti (oziroma nič) o transcendentalistih, je po eni stani nekoliko oholo. Prvi spisi Emersona, Thoreauja in drugih transcendentalistov bodo vsak čas stari dvesto let. So neobičajna mešanica beletristike, verskega pisanja in filozofije. Velikokrat so nalašč napisani dvoumno. Z obilico ironije, ki je tako vezana na svoj čas, da jo je danes težko zaznati k
Črna umetnost v barvah: o prvotiskih, knjižnih slikarjih in lepoti knjige

Črna umetnost v barvah: o prvotiskih, knjižnih slikarjih in lepoti knjige

Konteksti (Tomaž Bešter), 12. julij 2017 ― [Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah]Gre za knjigo Črna umetnost v barvah, dvojezično slovensko-angleško pripoved o prvotiskih, upodobitvah v prvotiskih Narodne in univerzitetne knjižnice ter knjižnih eksponatih z istoimenske razstave. Predstavlja najnovejšo študijo zbirke prvotiskov Narodne in univerzitetne knjižnice z vidika njenih splošnih značilnosti, obsega, datacije, provenienc, vsebine ter likovnega okrasja. Pomembna je tudi za širše razumevanje razvoja tiskarstva v 15. stoletju ter zgodovine Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtorji knjige ddr. Nataša Golob, priznana slovenska umetnostna zgodovinarka in pedagoginja, dr. Sonja Svoljšak in mag. Marijan Rupert iz Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov NUK, so v besede ujeli najpomembnejša dejstva, ki se dotikajo tako občih informacij o prvotiskih kot tudi povsem specifičnih lastnosti, ki se nanašajo na zbirko inkunabul v NUK. Knjiga bo svoje bralce zato našla v širokem razponu ljubiteljskih bibliofilov in vseh, ki se profesionalno ukvarjajo z zgodovino knjige ter zbirkami starih tiskov v Sloveniji. Seveda pa knjiga, ki se ukvarja s prvotiski in njih nesporno revolucijo v kulturni zgodovini človeštva, nujno ne more ostati v svojih prvotno začrtanih okvirih, kajti odmev pomena, ki ga prvotiski s svojim sporočilom prinašajo, je velikanski. In zato je potrebno znanstveno ukvarjanje na tem področju posebej izpostaviti; zato je potrebno zapisati tudi nekaj besed o knjigi, ki spremlja istoimensko razstavo, ki bo do 22. septembra na ogled v NUK. Konec 15. stoletja je rokopisna knjiga postala objekt posebne veljave in prestiža, tiskana knjiga pa je prišla v šole, mesta, postala je tržna uspešnica, pocenila in pospešila je prenos znanja in informacij ter postala znanilka nove bralne kulture in dostopnejšega znanja. Čas prvotiskov je čas prehoda v novi vek, čas tik pred protestantsko reformacijo. Svet po izumu tiska ni bil nikdar več takšen kot poprej. Avrelij Avguštin, O božjem
Kraja

Kraja

LUD Literatura, 12. julij 2017 ― Od nedolžne otroške kraje sladoleda, ki nikomur ne škodi, do prikrite in legalizirane birokratske kraje na ravni države, ki nikomur ne koristi.
še novic