Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom: iz rezke in nazaj

Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom: iz rezke in nazaj

Konteksti (Tomaž Bešter), 24. oktober 2017 ― vir slike: emka.si Povsem nezateženo napisan mladinski žanr, ki se mu uspe izogniti občutku, da bi te že na prvi vtis rad nečesa naučil. To bi lahko na kratko napisal o Absolutno resničnem dnevniku Indijanca s polovičnim delovnim časom. A tako kot se za dolg naslov, pa tudi za fino branje spodobi, je prav, da grem nekaj dlje. Knjiga Shermana Alexieja je pred meseci izšla v zbirki Odisej in je prijetna kombinacija branja o odraščajočem najstniku, ki ima težave s tem, da v svojo okolico umesti samega sebe, svoj odnos do prijateljev, zaljubljenosti, svoje želje po umetniškem ustvarjanju in navezanost na družino. In odnosom do rezervata. Junior je Indijanec, ki je doma v rezervatu Spokane, a njegov pogled seže dlje od priklenjenosti na preteklost in segregacijsko določenost, ki mu jo odreja družba. Protagonist Absolutno resničnega dnevnika je mladi Junior. Pardon, Arnold. Gre za povsem običajnega Indijanca, ki je doma v rezki, kot jo kliče. V indijanskem rezervatu Spokane, kjer se skupaj z družino in prijatelji in sosedi prebija skozi siv vsakdanjik. Ta mu ponuja vse, kar nujno potrebuje za preživetje, mimo tega pa ga tu vedno spremlja najboljši prijatelj Rowdy. Kot mu sam pravi, najbolj nasilen mulc v rezki. Junior in Rowdy sta si zelo različna. A povsem nerazdružljiva, iskrena drug do drugega in vsak na svoj način to tudi pokažeta. Juniorja od te sivine, v kateri je rezka kot zapor sanj, kjer jim nekaj nedoločljivega in hkrati tudi nekaj povsem določljivega striže peruti, razločujeta dve reči. Prva je ta, da se je že rodil s tekočino v možganih, kar mu je že od zgodnjih let povzročala različne težave; druga je ta, da je Junior ves čas risal. Izjemno rad je risal, pravzaprav je marsikaj rajši povedal skozi risbo kot besede. V rezki sem nula. Če odšteješ nulo od nule, imaš še zmeraj nulo. V čem je torej fora, da bi odšteval, če je rezultat še vedno enak? Prva ga ne določa tako, kot je Auggieja v Čudo. Predvsem druga je tista, ki ga je v glavi naredila dovol
Prevajanje

Prevajanje

Airbeletrina, 24. oktober 2017 ― Od nekdaj sem prepričana, da sta pojma »prevajanje« in »prevajalci« v slovarjih razumljena preozko. »Prevesti« ne more pomeniti samo »besedilo v nekem jeziku izgovoriti ali napisati v drugem«. Za prevajalca ni nujno, da zna dva jezika. Celo ne bi rekla, da mora govoriti vsaj en tuji jezik, kajti jezik, ki ga nekdo razume, zanj že niti ni več tuji jezik.
Nikar tako politično korektno

Nikar tako politično korektno

LUD Literatura, 24. oktober 2017 ― Humor, smrt in avtoritarni (verski) voditelji se večkrat znajdejo kot medsebojno vzročno-posledično povezani elementi v časopisnih člankih, romanih ali televizijskih oddajah. Umor, ki ga je menda naročil Kim Jong Un, pregon Salmana Rushdieja in odrešilni humor Larryja Davida.
Prevod na oknu (poročilo z dogodka)

Prevod na oknu (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 24. oktober 2017 ― V torek, 24. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal nov dogodek iz cikla Literatura v živo, ki ga v sodelovanju z LUD Literaturo pripravlja Petra Koršič. Prevod na oknu je namenjen, da svoje priljubljene prevode izberejo in predstavijo prevajalci, tokrat sta bila v gosteh Špela Sevšek Šramel in Andrej Pleterski. Oba se ukvarjata s prevajanjem iz slovaščine (Pleterski pa prevaja tudi iz francoščine in angleščine), zato je dogodek služil tudi kot obeležje 70. obletnice slovakistike v Ljubljani.
Začel se je projekt Uprizarjati spol - ples razlik

Začel se je projekt Uprizarjati spol - ples razlik

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 24. oktober 2017 ― Vzporedno z letošnjim Mestom žensk so v Ljubljani potekale prve vaje iz projekta Uprizarjati spol - ples razlik, dvoletnega sodelovanje med Italijo, Slovenijo, Španijo, Nizozemsko in Anglijo. Namenjen je raziskovanju spola in plesa, osrednje vprašanje pa je, kje se ples kot živa, uprizoritvena oblika umetnosti sreča s spolom kot živim, utelešenim uprizarjanjem jaza. Projekt vključuje pet
Nemški in slovenski dramaturgi iz oči v oči na Borštnikovem festivalu

Nemški in slovenski dramaturgi iz oči v oči na Borštnikovem festivalu

Javna agencija za knjigo, 23. oktober 2017 ― Javna agencija za knjigo je skupaj s Festivalom Borštnikovo srečanje ter dramaturginjo in prevajalko Urško Brodar v okviru letošnjega festivala organizirala srečanje nemških in slovenskih dramaturgov. JAK si tudi na ta način prizadeva krepiti vezi med nemškim in slovenskim kulturnim prostorom na vseh področjih umetnosti. Nemški in slovenski dramaturgi so se udeležili več neformalnih srečanj, osrednji dogodek pa je bila okrogla miza Dramaturgi iz oči v oči, v soboto, 21. oktobra 2017, na kateri so o vrsti zanimivih tem (z večinoma strokovnim občinstvom) razpravljali nemški dramaturgi Stefan Bläske, Uwe Gössel in Johanna Höhmann ter slovenske dramaturginje Alja Predan, Simona Semenič in Urška Brodar, ki je pogovor tudi moderirala. Prispevek RTV Slovenija, oddaja Osmi dan: Dramaturgi letošnjega Borštnikovega srečanja Utrinki z okrogle mize so na ogled v galeriji.Foto: 52. Festival Borštnikovo srečanje / Matej Kristovič in Boštjan Lah
Tečaj modernega grškega jezika, začetni - Konstantina Agnantopoulou

Tečaj modernega grškega jezika, začetni - Konstantina Agnantopoulou

Trubarjeva hiša literature, 23. oktober 2017 ― Začetni tečaj modernega grškega jezika se bo začel 8. novembra 2017 in bo trajal do konca maja 2018. Tečaj bo potekal vsako sredo od 16.30 do 18.00 v Trubarjevi hiši literature. Vodila ga bo prof. Konstantina Agnantopoulou, lektorica nove grščine na Oddelku za klasično filologijo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Organiziramo v sodelovanju z veleposlaništvom republike Grčije in Grškim kulturnim inštitutom iz Trsta. Prijave do 7. novembra na trubarjeva@literarnahisa.si ali 01 308 51 30. {fshare id=3051}
še novic