Pozor, prozaisti in esejisti

Dnevnik, 17. januar 2018 ― Revija Sodobnost razpisuje natečaj za nagrado za najboljšo kratko zgodbo leta in nagrado za najboljši slovenski esej leta. Posamezna zgodba ne sme biti daljša od 30.000 znakov s presledki, esej ne sme biti krajši od 20.000 in ne daljši od 40.000...

Religija in umetnost naših staroselcev – Jošt Snoj (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. januar 2018 ― V torek, 16. januarja, je v polni Trubarjevi hiši literature potekalo tretje predavanje cikla Simbolika presežnega v zgodovini umetnosti, ki ga pripravlja akademski slikar, teolog in pedagog mag. Jošt Snoj. Preko sakralne votline prazgodovine, »megalitske« votline neolitika in piramide egiptovske civilizacije smo se tokrat približali svetišču na prostem, predavanje pa se je koncentriralo na verovanje in umetnost staroselcev od naših krajev do Švice.
»MOŽNOSTI! VSAJ MOŽNOSTI!«

»MOŽNOSTI! VSAJ MOŽNOSTI!«

Radio Študent, 16. januar 2018 ― Dolgih sedem let pričakovana druga knjiga Tiborja Hrsa Pandurja Notranje zadeve zaradi svojega obsega in stila grozi, da se nam ne bo pustila prebiti do zadnje strani. Je kot stoletni gozd, labirint, podzemna jama. Med njenimi verzi se brez težav izgubiš; s težavo se prepričaš, da ne blodiš v krogu.
Duh je prdec

Duh je prdec

Radio Študent, 16. januar 2018 ― Teorije o čutni zaznavi stojijo na samem torišču zgodovine filozofije. Učbeniki novoveške filozofije delijo na racionalizem in empirizem po definiciji, da prvega določajo vrojene ideje, katerih garant je Bog, drugega pa definira zavest kot rezultat serije naključnih čutnih vtisov; tabula rasa, ki pod konstantnim vplivom okolja spregovori.

Pogovor s Klariso Jovanović

Poiesis, 16. januar 2018 ― Si pesnica, prevajalka in glasbenica. Kot prevajalka prevajaš iz več jezikov. V kolikšni meri vstop v nek drug jezik redefinira tvoj pogled na svet? Ali če vprašam drugače: v kolikšni meri se strinjaš z znamenito Wittgensteinovo mislijo, da so meje mojega jezika tudi meje mojega sveta? Vsak vstop v jezik, v katerikoli jezik, je vstop v določeno kulturo v najširšem pomenu besede: vstop v nematerni jezik pa, zagotovo, vstop v kulturo, ki je drugačna od tiste, ki nas nagovarja v maternem jeziku. Strinjam se z Wittgensteinovo mislijo: meje mojega jezika so meje mojega sveta, kajti svet, ki ga izrekam v maternem jeziku, ima povsem drugačen relief – in drugačne razsežnosti nasploh – kot svet, ki domuje v drugih jezikih (Mimogrede: če si od otroštva dvo- ali večjezičen, so meje zelo fluidne in jih z lahkoto prestopaš). Seveda se zavedam, da je omenjena trditev lahko zelo dvorezna, ker jo pisatelji, ki pripadajo po naturi ali po sili razmer dvema kulturama, lahko narobe razumejo. Ko sem pred kratkim nekje izjavila, da ima igralec telo in jezik, pisatelj pa samo jezik, so bili nekateri odzivi zelo burni. Kljub temu še vedno vztrajam pri svoji trditvi in s tem nikogar ne omalovažujem: literatura pripada [...]
Tom Veber (poezija)

Tom Veber (poezija)

Trubarjeva hiša literature, 16. januar 2018 ― Sem Tom Veber rojen 2. 6. 1995 v Mariboru. Po zaključku osnovne šole Ludvika Pliberška Maribor sem se vpisal na Srednjo šolo za Gostinstvo in Turizem Maribor. V času srednje šole sem aktivno sodeloval na umetniškem področju, bil sem član ansambla gledaliških skupin Gnosis in English Student Theatre, pel pa sem tudi v Akademskem pevskem zboru Maribor. Po zaključku srednje šole sem vpisal študij Etnologije in Kulturne Antropologije na Univerzi v Ljubljani. V času študija sodelujem v gledaliških predstavah v gledališču Glej, klubu Tiffany in v Plesnem teatru Ljubljana. Predvsem pa se v zadnjem letu posvečam pisanju pesmi. Moje pesm so žanrsko zelo raznolike od osebno izpovednih do družbeno kritičnih, obravnavam tudi gejevsko problematiko in problematiko drugih marginalnih skupin. Aktivno sodelujem na Pesniških slamih ( dvakrat sem zmagal na mesečnih pred izborih Mariborskega slam pokala) in Mladih rimah, nastopil pa sem tudi na festivalih Noč knjige, Nextival in Kauč festival. Svoje pesmi sem objavil v revijah: Dialogi, Apokalipsa, Poetikon, Vsesledje, Tribuna in na pesniških portalih: Novi zvon, Koridor – Križišča umetnosti, Poesisu in Lud literaturi. Sem eden izmed regionalnih nominirancev za literarni natečaj Urška 2017. Udeležil sem se tudi Pesniške olimpijade 2017.
Joškovi otroci

Joškovi otroci

ZRCalnik, 15. januar 2018 ― Pri Založbi ZRC je pravkar izšla knjiga Joškovi otroci. Beg in alija skozi Evropo. 1940–1943, prevod nemškega izvirnika, ki... View Article

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO 2018

Sodobnost, 15. januar 2018 ― Revija Sodobnost razpisuje natečaj za Nagrado za najboljšo kratko zgodbo leta 2018. Nagrada znaša 1000 evrov in bo podeljena ob izjemni pozornosti medijev in v navzočnosti uglednih gostov na posebni prireditvi na ugledni lokaciji v Ljubljani. Nagrajeno zgodbo in šest…

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO 2018

Sodobnost, 15. januar 2018 ― Revija Sodobnost razpisuje natečaj za Nagrado za najboljšo kratko zgodbo leta 2018. Nagrada znaša 1000 evrov in bo podeljena ob izjemni pozornosti medijev in v navzočnosti uglednih gostov na posebni prireditvi na ugledni lokaciji v Ljubljani. Nagrajeno zgodbo in šest…

NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI ESEJ 2018

Sodobnost, 15. januar 2018 ― Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2018. Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov. Podeljena bo v navzočnosti najvišjih predstavnikov slovenske kulture in države na slavnostni prireditvi na ugledni lokaciji v Ljubljani. Šest najboljših esejev (vključno…

NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI ESEJ 2018

Sodobnost, 15. januar 2018 ― Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2018. Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov. Podeljena bo v navzočnosti najvišjih predstavnikov slovenske kulture in države na slavnostni prireditvi na ugledni lokaciji v Ljubljani. Šest najboljših esejev (vključno…
In imaš nagrado

In imaš nagrado

Airbeletrina, 15. januar 2018 ― V prejšnjem tekstu sem čudež, ko avtorju izide prva knjiga, vzporedil z rojstvom prvega otroka – s šokom, ki mora šele priti za tabo. Nisem mislil na ljudi, ki knjigo napišejo po službeni dolžnosti ali z določenim konkretnim namenom – mislim na ljudi, ki so zase o nečem takem sanjarili že vse od otroštva; z izidom knjige kot nekega ideala lastne fantazije, lastne misli, tudi če ne veš, kam ta fantazija sploh pelje. In se potem pri dobrih tridesetih letih znajdejo pred produktom. Vsak tak porod se zgodi v kontekstu. Torej, nekaj več o kontekstu rojstva omenjenega prvenca nesrečnega videza.
še novic