Poiesis,
16. januar 2018
― Si pesnica, prevajalka in glasbenica. Kot prevajalka prevajaš iz več jezikov. V kolikšni meri vstop v nek drug jezik redefinira tvoj pogled na svet? Ali če vprašam drugače: v kolikšni meri se strinjaš z znamenito Wittgensteinovo mislijo, da so meje mojega jezika tudi meje mojega sveta? Vsak vstop v jezik, v katerikoli jezik, je vstop v določeno kulturo v najširšem pomenu besede: vstop v nematerni jezik pa, zagotovo, vstop v kulturo, ki je drugačna od tiste, ki nas nagovarja v maternem jeziku. Strinjam se z Wittgensteinovo mislijo: meje mojega jezika so meje mojega sveta, kajti svet, ki ga izrekam v maternem jeziku, ima povsem drugačen relief – in drugačne razsežnosti nasploh – kot svet, ki domuje v drugih jezikih (Mimogrede: če si od otroštva dvo- ali večjezičen, so meje zelo fluidne in jih z lahkoto prestopaš). Seveda se zavedam, da je omenjena trditev lahko zelo dvorezna, ker jo pisatelji, ki pripadajo po naturi ali po sili razmer dvema kulturama, lahko narobe razumejo. Ko sem pred kratkim nekje izjavila, da ima igralec telo in jezik, pisatelj pa samo jezik, so bili nekateri odzivi zelo burni. Kljub temu še vedno vztrajam pri svoji trditvi in s tem nikogar ne omalovažujem: literatura pripada [...]