Ker ravno nisi vprašala

Ker ravno nisi vprašala

LUD Literatura, 17. januar 2019 ― Kdor v 21. stoletju daje prostor ne zgolj predsodkov polnim, temveč nezaslišano butastim izjavam tipa »ženske niso enako sposobne moralne presoje« ali »nikakor nismo in ne smemo biti enaki«, se bržčas ne zaveda, da s tem daje prostor in krila vsakemu domačemu tiranu in pocestnemu nadlegovalcu, ki ima »seveda drugačne seksualne potrebe kot ženske«.
Spet ti Slovenci

Spet ti Slovenci

LUD Literatura, 17. januar 2019 ― V novi kratkoprozni zbirki s pomenljivim naslovom Pohlep, ki je izšla lani pri novomeški založbi Goga, zvezda slovenske publicistike Miha Mazzini tako kot v svojih kolumnah nastavlja ogledalo sodobni slovenski družbi.
Do zadnje strani: Manevri preselitev

Do zadnje strani: Manevri preselitev

Dnevnik, 17. januar 2019 ― Tretja pesniška zbirka Gašperja Maleja Pod tisto celino prinaša pesmi, napisane med letoma 2009 in 2017. Če sledimo avtorjevemu pripisu na koncu, lahko poskus njihove interpretacije usmeri podatek, da so »na njihovo nastajanje bistveno vplivale...

Založniška etika

Dnevnik, 17. januar 2019 ― Zadnja od večjih raziskav v britanskem založništvu je pokazala, da je v panogi zaposlenih le 11 odstotkov temnopoltih, Azijcev in drugih manjšinskih etnij, kar je manj, kot znaša delež nebelcev v Veliki Britaniji (14 odstotkov), in bistveno manj,...
Sanjska knjiga VI.

Sanjska knjiga VI.

Airbeletrina, 16. januar 2019 ― Danes sem sanjal, da sem bil v NUK-u. Po stopnicah sem se povzpel z lahkotnim korakom. S korakom češkega lahkoatleta. Tako sem tudi vstopil v tišino in v žametni mrak velike čitalnice. S korakom češkega lahkoatleta. Notri ni bilo veliko ljudi in hostese v kratkih krilih so se kot v najslajših sanjah Milana Kleča sprehajale med mizami. Čutil sem, da je tudi Milan Kleč nekje v bližini. Čutil sem, da je ponovno na veliki preizkušnji, saj mora nekako zdržati vso to lepoto, ki se je neprestano zlivala po prostoru, kot bi hostese
Arhiviraj me, prosim

Arhiviraj me, prosim

Radio Študent, 15. januar 2019 ― Ko smo prebirali prejšnja Tomažinova dela, smo občudovali njegove stilistične postopke, ki so se poskušali približati anonimnim algoritmom tehnologije, v Anonimni tehnologiji se končno in neizbežno – bilo je le vprašanje časa – arhiv, algoritem in tehnologija pojavijo kot bistvene teme njegovega pisanja - saj menda poslušate Pisalne stroje, vsak prvi ponedeljek
Uporniški Pozejdonov sin »rešuje« svet

Uporniški Pozejdonov sin »rešuje« svet

Airbeletrina, 15. januar 2019 ― Leninov park je roman, ki ponuja številne kritiške vstopne točke, a bržkone bi stežka našli kriminalni roman, ki bi ga bilo bolj zanimivo obravnavati prav skozi prizmo odnosa do žanrske konvencije. Četudi kritičarka vsekakor pripoznava, da znotraj žanra obstajajo podžanri ter da »dobra žanrska besedila« žanrske konvencije pogosto kršijo, si vendarle – čisto s strukturnega vidika – težko zadovoljivo upraviči nekatere izmed postopkov in tehnik v obravnavanem romanu.
Nordijska mitologija: Gaimanovo bájanje o Lokiju in ostalih

Nordijska mitologija: Gaimanovo bájanje o Lokiju in ostalih

Konteksti (Tomaž Bešter), 14. januar 2019 ― vir slike: bukla.si Za lučaj dlje od dvajset let nazaj sem nadobudno pil življenje iz večjih žlic, brez prave mere in miru. Pri tem sem poletaval tudi vsepovsod, kjer sem našel neobičajno, zanimivo, mikavno. Tu so bile knjige, tu so bili ljudje, tu je bila tudi glasba. Predvsem ta. In v čudaškem okusu, ki sem ga razvil nekje tu, sem neizmerno užival tudi v čudaškem klepanju stihov, ki so jih vkup dajali ljubitelji tradicije severnih dežel. Uničevalci trendov, iskalci korenin, pristnega, borci proti prenarejanju. Kar koli so že bili, niti ni pomembno. Pač pa je neizmerno zabavno poslati spomine tja daleč nazaj in se muzati navdušenju nad recimo Kvasirs blot, v kateri bradati norvežani Enslaved izpopolnijo surove kitare in bobne z izmenjaje hrumečimi kriki in melodijami. Dobro je. Še danes mi je všeč. Vis blir den som drikker av mjøden, Kvarsis blod, men ei den som drikker Av den spillte mjød som dryppet fra Falkens ham. Le s tem, da mi kljub priloženemu angleškemu prevodu prav nič ni bilo jasno, kakšna zgodba se pravzaprav skriva za medico, Kvasirjem in orlom. Najbrž se tudi nisem preveč pehal za tem, da bi si vse to pojasnil. Danes glasba ostaja, tudi branja, ki bi se lotevalo nordijske mitologije, je nekaj. A med njimi bo gotovo posebno prav tole, ki ga imam v rokah. Nastalo je pod tipkovnico Neila Gaimana, mojstra iskanja lepih in zvenečih stavkov, razburljivih zapletov in večplastnih likov, ki se rad sprehodi v temna območja fantazijske nepričakovanosti. Gaimana, ki sem ga tudi tule že obiskoval z vsem spoštovanjem in upravičenim priklonom. Zgoraj omenjena nostalgična zanesenost in navdušenje nad sodobnimi pisarijami enega najboljših živečih črkosukov sta tukaj potegnila skupaj. Sanje so pred kakima dvema mesecema izdale Nordijsko mitologijo, tako kot jo je ponovno povedal in zapisal Neil Gaiman, v prevodu Polone Glavan. Ponujajo zbir zgodb, kjer se sekajo bogovi, velikani, čudenje nad naravo, razlage stvarjenja in ponovnega rojstva sveta ter navdušujo
Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj

Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj

ARS S knjižnega trga, 14. januar 2019 ― Zoran Hočevar: Tole zdaj / Bandi: Obtožba / Petra Svoljšak in Gregor Antoličič: Leta strahote V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj, nato pa se bomo posvetili še romanu Zorana Hočevarja Tole zdaj, Bandijevim zgodbam Obtožba in zgodovinskemu delu Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča Leta strahote. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Robert Šabec, Gaja Pöschl in Iztok Ilich.
Vlado Kreslin: Zakartana ura

Vlado Kreslin: Zakartana ura

ARS Izšlo je, 14. januar 2019 ― V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura. Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite.
Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj / Zoran Hočevar: Tole zdaj / Bandi: Obtožba / Petra Svoljšak in Gregor Antoličič: Leta strahote

Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj / Zoran Hočevar: Tole zdaj / Bandi: Obtožba / Petra Svoljšak in Gregor Antoličič: Leta strahote

ARS S knjižnega trga, 14. januar 2019 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj, nato pa se bomo posvetili še romanu Zorana Hočevarja Tole […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj, nato pa se bomo posvetili še romanu Zorana Hočevarja Tole zdaj, Bandijevim zgodbam Obtožba in zgodovinskemu delu Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča Leta strahote. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Robert Šabec, Gaja Pöschl in Iztok Ilich.
še novic