Knjižnica Slovenska Bistrica, 2. junij ― V petek, 30. maja, smo tudi v Knjižnici Kebelj počastili 50letnico Pionirske knjižnice s projektom Gremo po pravljico. Obiskali smo Zajčev grad in med potjo prebirali Tomažičevo bajko Marijin zaklad, saj se zgodba dogaja ravno med Zbegovim in Zajčevim gradom. Zbrali smo se pred Večnamenskim domom, kjer je Andreja Fridrih, članica Aktiva kmečkih žena Kebelj, prebrala prvi del bajke. Nato smo se podali proti gozdu in tam je Janja Pučko, predstavnica Krajevne skupnosti Kebelj, prebrala drugi del. Nestrpno smo čakali nadaljevanje zgodbe, zato tudi strma pot ni upočasnila naše hoje. Sredi pohorskih gozdov nam jo je prebrala Vida Javornik ter nam na kratko predstavila življenje tistih časov. Zanimalo nas je, kako se bo vse skupaj  razpletlo, zato smo pohiteli proti vrhu. Naša odlična vodička in članica Turističnega društva Lipa Kebelj Jožica Šturm nam je prebrala še zadnji del in spoznali smo, da je roparski zaklad še vedno skrit nekje sredi pohorskih gozdov. Nato smo se varno spustili v dolino in ob povratku so nam članice Aktiva kmečkih žena pripravile bogato pogostitev. Predsednik Turističnega društva Anton Smogavc je vsem udeležencem razdelil priložnostne razglednice in  poslovili smo se z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. Zahvaljujemo se prav vsem sodelujočim in  obiskovalcem, Turističnemu društvu Lipa, Aktivu kmečkih žena, Krajevni skupnosti, osnovni šoli in vrtcu, ki so nam pomagali pri organizaciji dogodka. Aleksandra Repnik Merc

Airbeletrina, 31. maj ― Hitro smo se razumeli in domenili: zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec je ob svojem 85. rojstnem dnevu polistal po monografiji Jugoslavija 1918–1992, zdaj ponatisnjeni pri Beletrini, in izbral nekaj strani, ki jih ob njegovem jubileju z bralkami in bralci delimo še tule. Soglašali smo: izbrati velja odlomek iz slavljenčevega prvega leta 1940.  »Bilo je kar burno,« o dobi, v kateri je prišel na svet, ugotavlja Pirjevec. Dr. Jože Pirjevec na vrtu svoje hiše v Trstu (Fotografija: Andraž Gombač) Jože Pirjevec, 1. junija 1940 rojen v Trstu, je prvih sedem let živel v Sežani, nakar se je družina leta 1947 preselila v Trst. Po diplomi na tržaški univerzi, podiplomskem študiju v Pisi in na Dunaju je leta 1977 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zgodovino vzhodne Evrope je poučeval na fakultetah v Pisi in Padovi ter v Trstu, zgodovino sodobne Evrope pa v Kopru. S pomočjo prestižnih štipendij je pogosto raziskoval v evropskih in ameriških arhivih in knjižnicah. Med njegovimi monografijami so tudi študija Jugoslovanske vojne 1991–2001 (Cankarjeva založba, 2003), biografija Tito in tovariši (Cankarjeva založba, 2011), ki je izšla v enajstih jezikih, in Partizani (Cankarjeva založba, 2020), objavljeni tudi v hrvaščini in angleščini. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2011 je pri Cankarjevi založbi izdal odmevno monografijo Tito in tovariši. (Fotografija: Andraž Gombač) Znanstveno monografijo Jugoslavija 1918–1992: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije je napisal in pri koprski založbi Lipa prvič izdal leta 1995, ko je skupna država že razpadla, na njenih tleh pa je prišlo do brutalnih spopadov med narodi, ki se iz grozot druge svetovne vojne in dolgega sobivanja pod Titovim režimom »bratstva in enotnosti« žal niso ničesar naučili. Razočaran ob tem spoznanju je Pirjevec začel pisati študijo, ki jo je poganjala želja razložiti (si), zakaj se je SFRJ – navkljub pomembni vlogi na