Bukla, 20-krat vse najboljše – in še na tisoč let!

Bukla, 20-krat vse najboljše – in še na tisoč let!

Airbeletrina, 19. september ― »O, glej, nova Bukla!« mnogi vzkliknemo, bodisi tiho v sebi bodisi glasno bližnjim, kadar jo uzremo na stojalu v knjižnici, knjigarni, kjerkoli. In veliko se nas je zbralo tudi v sredo na Vodnikovi domačiji v Šiški, na praznovanju njenega 20. rojstnega dne. Ob novi, 189. številki revije. Da bi tu stala še tisoč let, ji je zapel Vlado Kreslin. Zatem smo mu pritegnili še pri Eni pesmi in ugotovitvi, da »nekaj pa je še takih ljudi, ki se jih človek razveseli«. Tako: Ko sta pred dvema desetletjema snovala revijo o knjigah, Renate in Samo Rugelj nista vedela, v kaj se spuščata. »Imela sva preprost cilj: ustvariti prijazen prostor, kjer se bodo srečevali knjige in bralci,« je na odrčku Vodnikove domačije povedala Renate. Renate in Samo Rugelj ob panoju z naslovnicami vseh izvodov Bukle (Fotografija: Andraž Gombač) Odraščala sta v objemu knjig in zgodb. Ob njiju so ostale, tudi ko sta ju poti vodili drugam: Samo Rugelj je po končanem študiju farmacije in treh letih »komercialno atraktivne, a duhovno prazne zaposlitve na Leku« odšel na svoje, medtem ko je Renate Štrucl – mimogrede, ime je dobila po junakinji iz nemškega romana, ki ga je v času njenega rojstva prebiral oče – diplomirala iz rastlinske fiziologije, iz genske biotehnologije, delala na Inštitutu za biologijo … in se naposled pridružila bodočemu možu, pomagala pri trženju brezplačnih kartic Feliks, promocijskih razglednic s sporočilom oglaševalca. Leta 2000 se je rodila brezplačna revija o filmu Premiera. Leto zatem je založba UMco začela izdajati tudi knjige. Leta 2005 pa so v času gospodarske rasti po svetu in doma – in potem ko je urednik in prevajalec Zdravko Duša javno pripomnil, da bi bili takšne revije, kakršna je Premiera, veseli tudi vsi, ki se ukvarjajo s knjigami – ustanovili še Buklo. Zdravko Duša in Vlado Kreslin na praznovanju 20-letne Bukle (Fotografija: Andraž Gombač) »Po izidu prve številke leta 2005 so nas klicali z založb, na primer z Mladins

In itinere

Vrabec Anarhist, 19. september ― Krvavim od želje po pisanju,   življenje pa mineva kot rezilo britve, mlačno kot rožni list, drsi po grlu, mimo jarka ob cesti gre zadnji lesk rumenega zraka, ki žari...

Razstava ilustracij Alenke Spacal: »KAJ JE TO KULTURA?«

Bajalka, 18. september ― Bargalerija, Kulturni dom Medvode, 18. september 202531. januar 2026. Ilustratorka Alenka Spacal se v Bargaleriji Kulturnega doma Medvode predstavlja z ilustracijami iz avtorske slikanice Plastelinčica in časopis (Bajalka, 2022). Plastelinčica spoznava kulturo ob časopisu in metafori ure. Mama Plastelema ji odgovarja na vprašanje: »Kaj je to kultura?«. Avtorica je igrive domišljijske like najprej oblikovala v raznobarvnih odtenkih plastelina. Natančno izdelani modelčki so ji v nadaljnjem procesu ustvarjanja služili kot predloge za ilustratorsko upodabljanje antropomorfnih likov iz družine Plastelinkovih. Poleg živobarvnih figuric iz plastelina so domišljijsko igrive tudi časopisne kreacije mask in žog ter zložena ladjica, letalo in harmonika. Slikanica otrokom […] Stran Razstava ilustracij Alenke Spacal: »KAJ JE TO KULTURA?« se je prvič pojavila na strani Bajalka.

Predstavitev antologije vileniških nagrajencev SEP

Društvo slovenskih pisateljev, 18. september ― VABLJENI NA PREDSTAVITEV ANTOLOGIJE VILENIŠKIH NAGRAJENCEV SEP! Z vami bomo ANA SVETEL, prejemnica nagrade SEP za leto 2025JANJA VOLLMAIER LUBEJ, prevajalkaMIHA MAURIČ, programski vodja festivala VilenicaMATEJ KRAJNC, podpredsednik DSP in skrbnik za glasbene vložke Dobimo se v SREDO, 24. 9. 2025 ob 18.00 v JOSIPININI KNJIGARNI Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. VLJUDNO VABLJENI!
Predstavitev Antologije vileniških nagrajencev SEP

Predstavitev Antologije vileniških nagrajencev SEP

Vilenica, 18. september ― VABLJENI NA PREDSTAVITEV ANTOLOGIJE VILENIŠKIH NAGRAJENCEV SEP! Z vami bomo ANA SVETEL, prejemnica nagrade SEP za leto 2025 JANJA VOLLMEIER LUBEJ, prevajalka MIHA MAURIČ, programski vodja festivala Vilenica MATEJ KRAJNC, podpredsednik DSP in skrbnik za glasbene vložke Dobimo se v SREDO, 24. 9. 2025 ob 18.00 v JOSIPININI KNJIGARNI Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 … Continued
Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Airbeletrina, 18. september ― Roman Surferski dnevi (LUD Literatura, 2025) kulturologa in pisatelja Primoža Mlačnika (1990) je na slovenskem literarnem prizorišču svojevrsten unikum, prvi primerek žanra surf noir v slovenski prozi. Romani s to oznako za kuliso jemljejo na videz brezskrbno surfersko sceno, znotraj te pa obravnavajo teme kriminala, socialne neenakosti in propadlih »ameriških sanj«. Eno takih prizorišč je v Surferskih dnevih portugalska ribiška vasica Arrifana, v kateri najboljša prijatelja Homer Fernandez in Marcos Trujillo predstavljata dve možni različici surferja – medtem ko prvi surfa iz notranje potrebe po svobodi in ljubezni do oceana, drugi v komercialnem surfanju vidi možnost socialnega uspeha. Pripoved se v drugem delu romana preusmeri k prekarnemu detektivu Caetanu Assuntu, ki ima nekonvencionalno ljubezensko razmerje s forenzičarko Glorio. Skupaj odkrivata ozadje na arrifansko obalo naplavljenega trupla. Primož Mlačnik se v zadnjih letih raziskovalno ukvarja predvsem s slovenskimi kriminalkami z vidika kulturnih študij in kritične teorije. Njegov prvi roman Otok psov (LUD Literatura, 2022), v katerem je družbenokritična ost usmerjena v akademske strukture, se je leta 2023 prebil v kresniško deseterico. Posebnost obeh tvojih romanov je med drugim dogajalni prostor: prvi je umeščen na Gran Canario, pripoved pa vključuje tudi aktualno politično dogajanje na Kanarskih otokih, medtem ko bralca drugi roman popelje v mračen pripovedni prostor portugalske obale v novembru. Čeprav se glede na snov razlikujeta – v prvem je milje akademski, v drugem surferski – imata oba močno družbenokritično ost. Kako se je po prvem romanu začel porajati drugi? »Za Otok psov bi lahko trdili, da dogajalni prostor predstavlja ves otok ali otoško življenje, ki nima veliko opraviti s Španijo. Tudi v Surferskih dnevih dogajalni prostor ne zastopa Portugalske. Predstavlja poseben oceanski milje, ki ga z izjemo Nazaréja tvorijo le nekateri kraji v Algarvu – večinoma obalna vasica Arrifana. Če
Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Airbeletrina, 18. september ― Roman Surferski dnevi (LUD Literatura, 2025) kulturologa in pisatelja Primoža Mlačnika (1990) je na slovenskem literarnem prizorišču svojevrsten unikum, prvi primerek žanra surf noir v slovenski prozi. Romani s to oznako za kuliso jemljejo na videz brezskrbno surfersko sceno, znotraj te pa obravnavajo teme kriminala, socialne neenakosti in propadlih »ameriških sanj«. Eno takih prizorišč je v Surferskih dnevih portugalska ribiška vasica Arrifana, v kateri najboljša prijatelja Homer Fernandez in Marcos Trujillo predstavljata dve možni različici surferja – medtem ko prvi surfa iz notranje potrebe po svobodi in ljubezni do oceana, drugi v komercialnem surfanju vidi možnost socialnega uspeha. Pripoved se v drugem delu romana preusmeri k prekarnemu detektivu Caetanu Assuntu, ki ima nekonvencionalno ljubezensko razmerje s forenzičarko Glorio. Skupaj odkrivata ozadje na arrifansko obalo naplavljenega trupla. Primož Mlačnik se v zadnjih letih raziskovalno ukvarja predvsem s slovenskimi kriminalkami z vidika kulturnih študij in kritične teorije. Njegov prvi roman Otok psov (LUD Literatura, 2022), v katerem je družbenokritična ost usmerjena v akademske strukture, se je leta 2023 prebil v kresniško deseterico. Posebnost obeh tvojih romanov je med drugim dogajalni prostor: prvi je umeščen na Gran Canario, pripoved pa vključuje tudi aktualno politično dogajanje na Kanarskih otokih, medtem ko bralca drugi roman popelje v mračen pripovedni prostor portugalske obale v novembru. Čeprav se glede na snov razlikujeta – v prvem je milje akademski, v drugem surferski – imata oba močno družbenokritično ost. Kako se je po prvem romanu začel porajati drugi? »Za Otok psov bi lahko trdili, da dogajalni prostor predstavlja ves otok ali otoško življenje, ki nima veliko opraviti s Španijo. Tudi v Surferskih dnevih dogajalni prostor ne zastopa Portugalske. Predstavlja poseben oceanski milje, ki ga z izjemo Nazaréja tvorijo le nekateri kraji v Algarvu – večinoma obalna vasica Arrifana. Če
še novic