Praznične delavnice v knjižnicah

Praznične delavnice v knjižnicah

Knjižnica Slovenska Bistrica, 12. december 2025 ― V Knjižnici Oplotnica smo tudi v decembru pripravili pravljično urico, na kateri smo otrokom prebrali čarobno pravljico Božičkov zaljubljeni palček pisateljice Saše Šega Crnič. Po pravljici je sledila praznična ustvarjalna delavnica, kjer smo skupaj z otroki in njihovimi starši izdelovali palčke, ki so postali naši božični spremljevalci. Smeha, ustvarjalnosti in veselja ni manjkalo, saj so se otroci z navdušenjem podali v ustvarjanje. Tako smo na prijeten in ustvarjalen način zaključili pravljične ure v tem letu, obogateni s toplino božičnega duha. Božična delavnica je bila čudovita priložnost za povezovanje, skupno ustvarjanje in deljenje radosti. Božično delavnico smo še uspešno izvedli v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica in krajevnih knjižnicah Poljčane, Pragersko, Kebelj in Tinje. Hvaležni smo za vse, ki ste se nam pridružili in nam pomagali soustvariti prijetno praznično vzdušje. (Doroteja Fric)

O letošnji nagradi Mira

Vrabec Anarhist, 12. december 2025 ― Evelina Umek, nagrajenka Slovenskega centra PEN, 2025   Tržaška pisateljica in prevajalka Evelina Umek (1939) je prejemnica letošnje nagrade mira. Nagrajenko je na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani razglasil ženski...

Vabilo na simpozij revije Otrok in knjiga

Društvo slovenskih pisateljev, 12. december 2025 ― spodaj prepošiljamo obvestilo in povezavo za prijavo na simpozij  revije Otrok in knjiga z naslovom Mladinska književnost, njena distribucija in recepcija v času sodobnih medijev,ki bo 11. februarja 2026 v Univerzitetni knjižnici Maribor. Udeležba je brezplačna. Urnik in prijave so na spletni strani revije Otrok in knjiga https://knjiznica-mb.si/dogodki/strokovni-dogodki/simpozij-oik/.

Gašper Stražišar: Med intimnim in političnim

Sodobnost, 11. december 2025 ― Gašper Stražišar Med intimnim in političnim   Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek: Prva beseda je mama, Vranica. Režija: Brina Klampfer Merčnik. SNG Drama Ljubljana, Mali oder. Premiera: 10. oktober 2025.   Na malem odru SNG Drama Ljubljana je odločitev za dvojno praizvedbo – dram Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek – več kot […]

Vesna Lemaić: Obraz (Lucija Stepančič)

Sodobnost, 11. december 2025 ― Lucija Stepančič Vesna Lemaić: Obraz. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2025.     Nepredvidljivi opus Vesne Lemaić, ene od najbolj prepoznavnih LGBTQ avtoric, že od samega začetka oscilira med fantastiko in družbeno kritiko, pri čemer se blago humorne primesi mešajo s skrajnim realizmom na meji avtofikcije. Potem ko je prvenec z naslovom Popularne zgodbe prijetno presenetil s […]

Undinė Radzevičiūtė: Knjižnica lepote in zla

Sodobnost, 11. december 2025 ― Undinė Radzevičiūtė Knjižnica lepote in zla     Lepota s kančkom grdote 1924     I.   »To ni kačji pastir, to je orel,« je s kovinskim glasom rekla Lotta. Prišla je v novem črnem voisinu v barvi oniksa s kromirano maskoto na sprednji strani, katere srhljivo navzgor obrnjena krila so spominjala na dva noža. Walter je tej maskoti rekel kačji pastir. »Upajmo, da ti bo orel prinesel več sreče,« je rekel Walter. Lotta seveda ni bila ena tistih žensk, ki bi skočila skozi okno in se vrgla pod vlak samo zato, ker je njen trapasti Adalbert odšel za Anito Berber, ker je ta pač plesala gola. Na odru, v javnosti! Plesala je gola in doma je imela opico. Lotta kot prava protestantka, kot hči protestantskega pastorja, ni jokala. Niti malo! Neuspela ljubezenska zveza se je končala tako kot vedno: z novim nakupom. »Kako težko je živeti častno in pošteno v času, ko sta dve tretjini žensk prostitutk,« je dejala, povzemajoč svoje trpljenje zadnjih dveh mesecev. In zdelo se ji je povsem upravičeno, da je tako rekla. Zdaj je stala vsa napeta sredi modre sobe. V hiši, za katero je pred letom dni dejala: Tja ne bo več stopila moja noga. Ne bo! »Nisi še tako stara, da bi se morala zmrdovati nad prostitucijo,« je rekel Walter in Lotta je zaradi njegovih besed postala še bolj napeta. Če bi kdo strgal oblačila z nje in jo prisilil, da dvigne v zrak svoje tanke, bleščeče bele roke, bi se spremenila v živo, velikansko maskoto orla ali kačjega pastirja. Visoka, pravilno raščena, kratkolasa blondinka asketske postave z belo, prosojno kožo. Toda lase si je šele po vojni začela česati po moško in si jih mazati z briljantino. »Pravih moških sploh ni več. Samo tipi brez morale, prevaranti, perverzneži in norčki,« je dejala Lotta. »To samo dokazuje, da vojna bolj prizadene moške,« je dejal Walter. »Ni več prave, velike ljubezni, vsi samo iščejo priložnost, da bi povohali hlačke kakšne nove damice.« »Vsem nam vladajo instinkti,« je mela

Meta Kušar: Majhna običajna knjiga

Sodobnost, 11. december 2025 ― Meta Kušar Majhna običajna knjiga   1. Gilgameš je v moji krvi. V kosteh. Del od bogov, nikoli ne molči. Zares nikoli. Nerazumljivo šepeta. V grlu ga okušam. Neizjokane solze murnov. Zvezdni mir noči. Boli enako, kakor del iz zemlje. Tako že štiri tisoč let. Še enkrat več. Daj, streljaj z lokom iz češnjevega lesa […]

Kristian Koželj z Dušanom Šarotarjem

Sodobnost, 11. december 2025 ― Kristian Koželj z Dušanom Šarotarjem   Koželj: Tvoje ustvarjanje definirata dva temeljna toposa, ki se nenehno javljata v tvojih delih: prekmurska ravnica in neimenovani otok. V kakšnem medsebojnem razmerju sta?   Šarotar: Morje je jezik, ki ločuje in povezuje otoke, naše samote. V svoji prvi objavljeni knjigi, Potapljanje na dah, sem pisal o življenju na […]

Valentina Smej Novak: Založniki in njihovi sejmi

Sodobnost, 11. december 2025 ― Valentina Smej Novak Založniki in njihovi sejmi   Leta 1997 sem se prijavljala za prvo študentsko delo v založništvu. Tako kot vsakih deset let poprej in poslej so tudi tisto leto, spričo prvih zamahov interneta, knjigam in branju napovedovali konec. Kolegi, ki so imeli dostop do zmogljivih računalnikov na Institutu Jožef Stefan, so mi pomagali […]

Miljana Cunta: Branje leposlovja: radost in napor

Sodobnost, 11. december 2025 ― Miljana Cunta Branje leposlovja: radost in napor   Ko mi je bilo petnajst let, mi je v roke prišla pesem. Ni bila prva, ki mi je prinesla veselje, bila pa je prva, ki me je prevzela. Tako se je glasila:   Od kroženja po kletki utesnjeni njegov pogled je truden in načet. In zdi se […]
Pod mizo

Pod mizo

Airbeletrina, 11. december 2025 ― Strokovna žirija je kot eno od štirih najboljših zgodb med rekordnimi 307 prejetimi, ki jih je dobila na mizo, prepoznala tole, ki je naslovljena – Pod mizo. Napisala jo je 35-letna Sara Vodopivec. V sredo, 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, Ta veseli dan kulture, nas je na svečanosti v kavarni Pritličje na ljubljanskem Mestnem trgu povezal 14. AirBeletrinin natečaj za kratko zgodbo. Spoznali smo avtorice štirih kratkih zgodb, ki jih je strokovna žirija (dr. Vilma Purič, Mateja Arnež, Gašper Stražišar) ocenila kot najboljše v tokratni izjemno bogati beri. Seveda vas vabimo tudi k branju zgodb Vsebina neznanega telesa Zale Norčič, (Za)varujte se! Tjaše Šuligoj in Pone-srečanje Mojce Volkar Trobevšek. Hvala vsem, ki pišete in ste nam poslali svoje zgodbe … in hvala vsem, ki berete! Po presoji strokovne žirije avtorice štirih najboljših med kar 307 prispelimi kratkimi zgodbami (z leve): Mojca Volkar Trobevšek, Tjaša Šuligoj, Sara Vodopivec, za njimi na videoposnetku Zala Norčič, ki se je na sklepni slovesnosti oglasila iz Pariza. (Fotografija: Inesa Grobler) Pod mizo Sara Vodopivec Iskala sem svoje ime. Z očmi sem se sprehajala po mizi, ogrnjeni z belim prtom. Vsa ta belina me ni preslepila, vedela sem, da bo že čez nekaj ur prepojena z rdečimi madeži. Tam je bila kartica z mojim imenom. Brez priimka, samo Doroteja. Niti gospodična ni pisalo spredaj. Z neznatnim prikimom sem se neopazno pomaknila mimo družbe, zatopljene v svoje pogovore. Zaobšla sem tete babuške, zibajoče se v ritmu svoje lastne glasbe, mimo vreščečih otrok konvoja, mamic in pametnih stricev, ki so drug drugemu pritrjevali, kot da bi potrjevali svet. Zasedla sem svoje mesto. Ko sem stopila iz avta na parkirišču, sva se z materjo ujeli s pogledom. Kot v špici kavbojskega obračuna sva se zastrmeli druga v drugo. Iz oči v oči mir pred strelom. Kot v špici kavbojskega obračuna sva se zastrmeli druga v drugo. Iz oči v oči mir pred strelom. Njen pogled je govoril
še novic