Airbeletrina, 9. januar ― V začetku šestdesetih let 20. stoletja je Walter Rodney (1942–1980) odpotoval v Sovjetsko zvezo. Bil je komaj v zgodnjih dvajsetih letih, prihajal je iz delavske družine v Gvajani in je kot študent zgodovine na Univerzitetnem kolidžu britanske Zahodne Indije (UCWI) na Jamajki kazal izrazito zanimanje za marksizem. Bivanje v Sovjetski zvezi ga je neposredno soočilo s sovjetsko interpretacijo zgodovine, zlasti z razumevanjem oktobrske revolucije kot prelomnega dogodka, ki je pokazal, da lahko zatirani razredi in narodi aktivno posežejo v tok zgodovine. Ta izkušnja se je kasneje aktivno odražala tudi v študiji Ruska revolucija: Pogled iz tretjega sveta, izdani posmrtno, ki je bila ustvarjena izključno iz Rodneyjevih zapiskov za predavanja. V njej je revolucijo obravnaval ne le kot ruski zgodovinski dogodek, temveč tudi kot globalni zgled za protiimperialne in osvobodilne boje v Afriki, Karibih in drugod po svetu. Za Rodneyja je bil marksizem revolucionarna ideologija, ki ni mogla ostati zgolj na ravni teorije, temveč je zahtevala terensko raziskovanje, saj je bilo le na ta način mogoče odkriti in razumeti dejansko revolucionarno energijo v družbi. Pri tem je sledil Leninovi misli, da je »konkretna analiza konkretnih razmer živa duša marksizma«, kar je Rodney razumel kot poziv k neposrednemu soočenju z družbeno realnostjo in z izkušnjami zatiranih ljudi. Bivanje v Sovjetski zvezi ga je neposredno soočilo s sovjetsko interpretacijo zgodovine, zlasti z razumevanjem oktobrske revolucije kot prelomnega dogodka, ki je pokazal, da lahko zatirani razredi in narodi aktivno posežejo v tok zgodovine. Rodney je kot pripadnik ene prvih študentskih generacij iz nekdanjih in nedavno osvobojenih kolonij vstopil v konservativen, evropocentričen in rasističen institucionalni prostor imperialnega visokega šolstva ter ga postavil pred resen izziv. Pri oblikovanju svoje kritike se je zavestno naslanjal na intelektualne predhodnike, med katerimi je imel pomembno mesto Fr