Torpedo, 26. januar 2016 ― Dvanajstega januarja se je v Slovenskem mladinskem gledališču odvila okrogla miza z naslovom Feminizem nekoč in danes. Sodelujoči govornici Manca Grgič Renko in Vesna Vuk Godina naj bi z moderatorko Katjo Perat izmenjali lastne poglede na feministična gibanja, vendar se je debata prelevila v predavanje o socialni antropologinji. Renko je na začetku dejala, da se identificira kot feministka, in izpostavila, da se je tako težje identificirati izven Ljubljane. Godina se je odzvala, rekoč, da je feministka na univerzitetni ravni prestižna in stereotipna identifikacija, ki je postala ideološko obremenjena, in ker se ne identificira z ideološkimi polji, zavrača tudi feminizem oziroma se identificira le s prvim valom feminizma. Tu Godina pade prvič, saj meša vale feminizma, kot ji uči sodobna zgodovina feminizma na Zahodu, in se ne zaveda njihovih pomanjkljivosti in kritik. Na vprašanje Perat, kaj zanjo pomeni prvi val feminizma, je dejala, da vključuje pravico do zaposlitve, splava itd. To pa so predvsem zahteve drugega vala iz druge polovice 20. stoletja. Poleg tega je prvi val, s katerim se istoveti Godina (vsaj po besedah sodeč, po vsebini pa z drugim valom), prepreden z rasizmom in kolonializmom in je bil zelo nevključujoč do nebelih žensk, kar je podedoval tudi drugi val in k temu dodal še transfobijo. Dvojna merila ocenjevanja žensk in moških Pogovor je nato zavil v zgodovinsko primerjavo položaja žensk in feminizma, tako je Renko izpostavila velike spremembe v času nekdanje Jugoslavije, ki je dala ženskam pravice, ki jih imajo še danes. Godina je nadaljevala s časom po razpadu in poudarila, da je razpad nekdanje države in Vzhodnega bloka povzročil retradicionalizacijo. Padec Berlinskega zidu je v nekdanjih socialističnih republikah povzročil propadanje tovarn, kar je privedlo do brezposelnosti in najbolj so nastradale ženske, ki so bile potisnjene v zasebno sfero. Ženske so tako izgubile dostop do javne sfere, po mnenju Godine, za vedno. Ravno potiskanje žen