ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. januar 2019 ― Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin.

ARS Kulturna panorama, 25. januar 2019 ― Ohranjanje nacionalne identitete skozi spomin na preteklost in preteklo delo in umetnostne razstave Ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, najvišjega priznanja koroških Slovencev v Avstriji smo se pogovarjali z dobitnikom, dvornim svetnikom, dr. Jankom Zerzerjem;  pripravili smo tudi pogovor z Mariborčanom Vasjo Samcem, prejemnikom »zlate plakete za življensko delo na področju ljubiteljske kulture«, ki jo podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; zgodovinar Božo Repe pa bo osvetlil potek in pomen spominskega raziskovalnega projekta o vlogi okupacijskih meja in štirih agresorskih sil v raznarodovalni politiki in življenju Slovencev ob teh mejah v letih 1941-45. Opozorili bomo še na 3 odprte razstave, prva je, «Sadovi dolgoletne izkušnje« fotografa Borisa Gaberščika v ljubljanski »Bežigrajski galeriji 1«, naslednja je razstava slik Valentina Omana v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev,  za sklep pa vas vabimo na priložnostno razstavo z naslovom »Iz odprtih ateljejev« v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu.

ARS Gremo v kino, 24. januar 2019 ― Ocenili bomo film Vrhunec kontroverznega režiserja Gasparja Noéja in se oglasili z 48. mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. Ocenili bomo film Vrhunec kontroverznega režiserja Gasparja Noéja in se oglasili z 48. mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. V torek so v Los Angelesu razglasili nominacije za zlate kipce in sezona podeljevanja prestižnih nagrad se s tem že približuje vrhuncu 24. februarja, ko bodo podelili oskarje. Minuli teden je češka filmska in televizijska zveza FITES Olmu Omerzu podelila najvišjo nagrado Trilobit za režijo filma Zimske muhe. Ob tem bomo razmislili o recepciji režiserjevega ustvarjanja na Češkem. Ocenili bomo tudi triler Vedrina, v katerem igrata Matthew McConaughey in Anne Hathaway.

ARS Čas, prostor in glasba, 24. januar 2019 ― Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, Köchel 219 Za oddajo smo izbrali – Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, Köchel 219 s stavki: Allegro aperto, Adagio, Rondo – Tempo di Menuetto. Solist bo Arthur Grumiaux, violina, Londonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Sir Colin Davis. Posnetek je nastal novembra leta 1961; Bogo Leskovic: Partita v h-molu. Prva dva stavka bomo (zaradi časovne omejitve) izpustili, poslušali pa bomo: Arijo, 1. in 2. menuet, 1. in 2. bourree in Gigue. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Te glasbe se ne pozabi« so oblikovali: avtor besedila prof. Pavel Mihelčič, tonski mojster Stane Košmerlj  in mojster govorjene besede Ivan Lotrič.

ARS Izšlo je, 23. januar 2019 ― Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem Marcel Štefančič, jr. je s knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem ponovno dokazal, da se odlično znajde v literaturi, filmu, kritiki kapitalizma in analizi slovenstva ter še čem. Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem, ki je bil še kako filmski in ki je – predsodkom navkljub – še kako berljiv. Berljiva je tudi Štefančičeva knjiga, še ena knjiga, za katero se zdi, da se je avtor nanjo pripravljal vse življenje in se zanjo mojstril v vseh svojih prejšnjih knjigah. Več o Cankarju in še čem bo Marcel Štefančič, jr. povedal v  oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

ARS Ars humana, 21. januar 2019 ― Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – kategorijami, ki so po naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v okviru baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč pognala teoretske korenine zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja leposlovnih in folklornih besedil: za branja, ki bodo pretrgala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival in duh/materija. Gostja oddaje bo poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji strokovni monografiji Slovenska ljudska balada ob drugem nazorno prikaže tudi razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil.

ARS Oder, 21. januar 2019 ― »Sleherni koncept uprizoritve je hipoteza.« Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju s teatrologinjo Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija.