Boris Cavazza, ponov.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. januar 2019 ― Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. S svojim izjemnim opusom je v preteklih desetletjih prispeval k oblikovanju slovenskega gledališča in filma, pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. Igral je veliko znanih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi vlogo politkomisarja Ilije, za vedno pa si ga bomo zapomnili po izvrstnih upodobitvah likov v filmih: To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, za katera je tudi napisal scenarij. Efemernejše, a morda še pomembnejše od filmskih so njegove številne gledališke vloge. Za svoje ustvarjanje je Boris Cavazza prejel veliko nagrad in priznanj. Z današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se vračamo v daljno leto 1985, ko je Boris Cavazza v studiu Radia Ljubljana poglobljeno in kritično razmišljal o umetniškem ustvarjanju.

Ne glej nazaj, okej?

ARS Likovni odmevi, 19. januar 2019 ― Umetnostna galerija Maribor Spomin v svojih številnih manifestacijah − kot individualni, zgodovinski, družbeni, kulturni, politični spomin − in soočanje z njim skozi procese prisvajanja, poustvarjanja, animiranja, potvarjanja − je postal osrednje orodje za raziskovanje in razumevanje našega občutenja preteklosti in aktualnih realnosti. Z njim se ukvarja razstava Ne glej nazaj, okej?, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Okoli 20 umetnic in umetnikov iz mednarodnega prostora raziskuje polja novih izkušenj pisane zgodovine in doživetih spominov, ki terjajo kreativen in kritičen pristop. O zasnovi razstave je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala kustosinja Simona Vidmar.

Simpozij ob razstavi jugoslovanske arhitekture v newyorški Momi

ARS Kulturna panorama, 18. januar 2019 ― Predstavili bomo tudi projekt Vključujemo in aktiviramo, ki poteka pod okriljem ministrstva za kulturo V tokratni oddaji bomo poročali o simpoziju, ki so ga ob koncu razstave o povojni jugoslovanski arhitekturi in oblikovanju v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti priredili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Predstavili bomo projekt Vključujemo in aktiviramo, ki poteka pod okriljem ministrstva za kulturo in je namenjen socialni aktivaciji oseb z motnjami v duševnem zdravju in razvoju, zapornikom ter odvisnikom od prepovedanih drog – z vključevanjem kulturnih komponent. Opozorili bomo na prvo obsežno publikacijo o mariborskem slikarju, scenografu, restavratorju in pedagogu Maksu Kavčiču, ki je živel med letoma 1909 in 1973. V mariborski galeriji Media nox je na ogled tudi razstava z naslovom Družinska vez. Maks in Metka Kavčič. Pozornost bomo namenili tretji razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji. Na ogled je v ljubljanski galeriji Vžigalica, na njej pa se predstavljajo kočevski umetniki. Predstavili bomo koncertni cikel Mozartine, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Za konec pa bomo obširno spregovorili še o 11. festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki še do 8. februarja poteka v Ljubljani.

Jezikovni ples gluhoslepih

ARS Jezikovni pogovori, 18. januar 2019 ― Dotik, ki vidi in sliši Med najzanimivejše načine sporazumevanja človeka bi lahko uvrstili jezik gluho-slepih. Osnova različnih metod je dotik, primerjamo pa ga lahko s plesom, med katerim se hitro pokaže skladnost sporazumevajočih se plesalcev, ki je ključna za tak prenos informacij. Kaj vse je mogoče sporočati z jezikom gluho-slepih? Gostja je dr. Simona Gerenčer Pegan, soustanoviteljica društva gluho-slepih Slovenije Dlan.

Jutri se začenja festival Bobri

ARS Svet kulture, 18. januar 2019 ― Konec tedna se začenja tudi tradicionalni cikel Mozartine, umetnik Jaša pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani predstavil nadaljevanje projekta z beneškega bienala 2015 Za oddajo Svet kulture smo danes pripravili prispevek o festivalu Bobri, ki se začenja jutri, vesti in prispevek o dveh festivalskih gledaliških premierah in tretji v Mestnem gledališču ljubljanskem. Konec tedna se začenja tudi tradicionalni cikel Mozartine, umetnik Jaša pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani predstavil nadaljevanje projekta z beneškega bienala 2015. O tem ter drugih vsebinah in oblikah, ki bodo zaznamovale današnji dan in konec tedna, pa v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju!

Reka nad Laškim

ARS Za en bokal muzike, 18. januar 2019 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bomo slišali pevce z Reke nad Laškim na posnetkih iz oddaje, ki je bila na sporedu leta 1974.

Vsestranski Vodnik

ARS Arsov forum, 18. januar 2019 ― Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov.

Rojstni dan umetnosti

ARS Svet kulture, 17. januar 2019 ― 'Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.'' - Antoine de Saint-Exupéry Tudi letos na današnji dan oživljamo idejo Roberta Filliouja, ki je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila prav na ta dan pred natanko milijon leti. V oddaji boste slišali, kaj nocoj pripravlja 20 radijskih postaj z umetniškim značajem, med njimi tudi program Ars, ter kako lahko kultura spreminja življenja. Da ta fraza ni le floskula, so pokazali tudi pri Javni agenciji za knjigo s projektom Vključujemo in aktiviramo.

Pogovor z Benediktom Erlingssonom o Bojevnici, jubilejni tržaški filmski festival, Marija Škotska, Tihotapec, Stekleni, načrti SFC v letu ’19

ARS Gremo v kino, 17. januar 2019 ― Ljubljano je obiskal islandski režiser Benedikt Erlingsson in predstavil svoj drugi celovečerni igrani film Bojevnica Ljubljano je obiskal islandski režiser Benedikt Erlingsson in predstavil svoj drugi celovečerni igrani film Bojevnica, prejemnika vodomca na Liffu in luxa v evropskem parlamentu. V njem okoljska aktivistka Halla sabotira težko industrijo na Islandiji in si prizadeva za posvojitev otroka. Preverili bomo, kaj ponuja jubilejni 30. tržaški filmski festival in kakšni so načrti Slovenskega filmskega centra, sofinancerja domače kinematografije. Recenziramo Marijo Škotsko, Tihotapca in Steklene. Vabljeni k poslušanju!

Čas prihodnosti – Mostovi

ARS Čas, prostor in glasba, 17. januar 2019 ― Glasba, kadar je prava, išče mostove in išče prostor, v katerem se razteza drugačnost Zvočno razkošje, ki mu sledimo vsak dan, ne more obstati, če se ne plemeniti, če ne poišče drugih strani, kjer se dotakne drugačnosti. Glasba, kadar je prava, išče mostove in išče prostor, v katerem se razteza drugačnost. V oddaji ‘Čas prihodnosti – Mostovi’ bomo predvajali: tri tange (med njimi tudi Adiós nonino iz leta 1959) znamenitega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Igral bo skladatelj s svojim ansamblom. V oddaji bomo poslušali še Prvo simfonijo Te Deum za zbor, orgle in orkester – nastala je leta 1932 – Blaža Arniča. Zbor Consortium musicum je pripravil Mirko Cuderman; Komorni zbor RTV Slovenija je pripravil Matjaž Šček; Zboroma in Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Marko Munih. Enaindvajseto oddajo pod naslovom »Mostovi« iz cikla »Čas prihodnosti«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo »Čas, prostor in glasba« pa je pripravil profesor Pavel Mihelčič.

Skrivnosti Ljubljanice

ARS Svet kulture, 16. januar 2019 ― Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici. Iz te se je razvila istoimenska serija poetičnih avtorskih fotografij ikonične ljubljanske reke, ki so nastajale pod mostovi ter po rečnih obrežjih od Podpeči proti Vrhniki in proti središču Ljubljane. Razstava s preprostim naslovom Ljubljanica v Mali galeriji Cankarjevega doma dokumentira meditativne izlete po reki in le s čolnom dostopne prizore nedotaknjene narave v različnih obdobjih dneva, z odsevi, sencami, trepetanjem svetlobe in spuščanjem meglic. Na še eni mestni znamenitosti, ljubljanskem gradu, pa odpirajo razstavo TRANShomoPLANTATION konceptualne intermedijske umetnice Eve Petrič, ki med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom raziskuje kulturo, človeka in vpetost v neskončno množico prepletajočih se elementov med zemljo in vesoljem.

Ljubljana se klanja Kočevju

ARS Svet kulture, 15. januar 2019 ― V ljubljanski galeriji Vžigalica odpirajo razstavo umetnikov, ki so na različne načine povezani s Kočevjem Vizualna umetnost, ki jo producirajo umetniki, vezani na Kočevje, bo na ogled v ljubljanski galeriji Vžigalica. Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji III. – Kočevje bo med drugim podčrtala različna umetniška soočanja z dediščino, identiteto okolja, z naravo in lokalnimi pojavi. Druga razstava, ki jo predstavljamo v današnji oddaji, pa nosi naslov Šivarije. Gre za predstavitev šivanih ilustracij in otroških slikanic priznane mariborske ilustratorke Manice Musil, ki si jo lahko ogledate v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Vabljeni k poslušanju!

013: Črn špegu

O.B.O.D., 15. januar 2019 ― V trinajsti epizodi podkasta O.B.O.D. so agenti Mito, Igor in Aljoša za vas preigrali Netflixov interaktivni film Bandersnatch, ki je posebna epizoda serije Black Mirror, zaradi česar so za vas pripravili še pregled svojih najljubših epizod te kultne antologijske serije. Pri tem ugotovijo, da najboljše konce dosežeš samo, če si malo psihopata (kot Mito), da so vsi prostovoljno vzeli LSD, da […]

Gregor Podlogar: Še vedno Dunaj

ARS Esej na radiu, 15. januar 2019 ― Esej je izšel v elektronskem mediju Literarno-umetniško društvo Literatura 12. novembra 2018. Filozof in urednik Gregor Podlogar zadnja leta živi na Dunaju. Objavil je več pesniških zbirk, v oddaji Esej na radiu pa boste danes slišali njegov prispevek Še vedno Dunaj. Razglednice, leto 1918, sto let kasneje. Esej je izšel v elektronskem mediju Literarno-umetniško društvo Literatura 12. novembra 2018. Bereta ga Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbeni vložki so iz Počasnega stavka za godalni kvartet avstrijskega skladatelja Antona Weberna v izvedbi kvarteta Italiano; oblikovalec zvoka je bil Robert Markoč. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Okno v svet in križišče na prepihu

ARS Svet kulture, 14. januar 2019 ― Cankarjev dom gosti najboljšo umetniško produkcijo mariborske Drame, Opere in baleta, ki praznuje 100 let V oddaji Svet kulture po 16.uri se bomo tokrat sprehodili po preteklosti in se s pogledi ustavili na obrazih starega mestnega okolja. Podobe obojega so nastale v Ljubljani, tako fotografije Tihomirja Pinterja, kot monografija, ki prostor stika ljudi in kultur prikaže vse od prazgodovinskih kolišč do današnjih dni. Sicer pa je te dni v Ljubljani veliko mariborskega duha, saj Cankarjev dom gosti najboljšo umetniško produkcijo mariborske Drame, Opere in baleta, ki praznuje 100 let. Vez med različnimi bregovi pa predstavljajo mostovi; tudi v monografiji Zavoda za kulturno dediščino, kjer so izdali knjigo s preprostim naslovom »Mostovi«.

Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj

ARS S knjižnega trga, 14. januar 2019 ― Zoran Hočevar: Tole zdaj / Bandi: Obtožba / Petra Svoljšak in Gregor Antoličič: Leta strahote V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj, nato pa se bomo posvetili še romanu Zorana Hočevarja Tole zdaj, Bandijevim zgodbam Obtožba in zgodovinskemu delu Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča Leta strahote. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Robert Šabec, Gaja Pöschl in Iztok Ilich.

Organist Georges Athanasiadès

ARS Obiski kraljice, 14. januar 2019 ― Dolga leta je bil naslovni organist bazilike v kraju Saint Maurice v Švici Tokrat se bo z lastnimi orgelskimi kompozicijami in z deli skladateljev Louisa Broqueta ter Georgesa Cramerja predstavil organist Georges Athanasiadés. Rodil se je francoskem predelu Švice, njegov oče, po rodu Grk, ga je prvi uvedel v svet glasbe. Po študiju germanistike in teologije na univerzah v Heidelbergu in Freiburgu je končal še glasbene študije v Lausanni. Dolga leta je bil naslovni organist bazilike v kraju Saint Maurice v Švici.

Vlado Kreslin: Zakartana ura

ARS Izšlo je, 14. januar 2019 ― V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura. Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite.

Odzivi na jezikovnopolitične odločitve za prihodnje petletno obdobje?

ARS Jezikovni pogovori, 14. januar 2019 ― Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Kozma Ahačič (Inštitut za slovenski jezik), Špela Arhar Holdt (Center za jezikovne vire in tehnologije) in Simona Bergoč (Služba za slovenski jezik) Jezikovnopolitične odločitve in ukrepe za naslednje petletno obdobje naj bi usmerjal novi nacionalni program za jezikovno politiko. Na ministrstvu za kulturo so se o osnutku izrekli strokovnjaki, ki so bili do njega precej kritični. Njihove odzive smo zbrali v tokratni oddaji.

Z Gregorjem Grudnom o radijskem igralskem uprizarjanju

ARS Oder, 14. januar 2019 ― Član igralskega ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, od študijskih let dalje pa tudi na Radiu Slovenija, v Uredništvu igranega programa, redno uprizarja različne like v radijskih igrah Igralec Gregor Gruden je član igralskega ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, od študijskih let dalje pa tudi na Radiu Slovenija, v Uredništvu igranega programa, redno uprizarja različne like v radijskih igrah, je pa tudi pogost bralec in interpret literarnih oddaj. Teden dni pred oddajo Večer umetniške besede, za katero je Gregor Gruden izbral besedila, jih prebral in povedal nekaj misli o svojem izboru ter radijskem uprizarjanju, vas vabimo, da prisluhnete daljšemu pogovoru o pogledih na igro pred mikrofonom.

Roddy Doyle: Vedno imam pri sebi knjigo, včasih dve

ARS Ars humana, 14. januar 2019 ― Gost oddaje bo eden vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddy Doyle Gost oddaje bo eden vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddy Doyle. Leta 1958 rojeni avtor je že s prvim romanom The Commitments o brezposelnih mladih Dublinčanih, ki ustanovijo glasbeno skupino, še ne tridesetleten takoj osvojil bralce in kritike. Vsi romani njegove t.i. Barrytownske trilogije so doživeli filmske priredbe. Za roman Paddy Clarke ha ha ha, ki govori o odraščanju desetletnega dečka konec šestdesetih, je leta 1993 prejel prestižno bookerjevo nagrado. Poleg tega imamo v slovenščino preveden tudi roman Ženska, ki se je zaletela v vrata in od lani mladinsko delo Super! – vse je prevedla Tina Mahkota. Roddy Doyle je doslej ustvaril obsežen opus romanov za odrasle in otroke, zbirk kratke proze, odrskih del in scenarijev. Slovenijo obiskal konec novembra. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek.

Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj / Zoran Hočevar: Tole zdaj / Bandi: Obtožba / Petra Svoljšak in Gregor Antoličič: Leta strahote

ARS S knjižnega trga, 14. januar 2019 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj, nato pa se bomo posvetili še romanu Zorana Hočevarja Tole […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj, nato pa se bomo posvetili še romanu Zorana Hočevarja Tole zdaj, Bandijevim zgodbam Obtožba in zgodovinskemu delu Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča Leta strahote. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Robert Šabec, Gaja Pöschl in Iztok Ilich.

še novic

Novice

podkasti