Valentin Oman v Kranju

Valentin Oman v Kranju

ARS Svet kulture, 28. januar 2019 ― V Galeriji Mestne občine Kranj je na ogled razstava del zamejskega slikarja Valentina Omana Teme tokratne oddaje so razstava Valentina Omana v Kranju, razstava glasbenih plakatov v ljubljanski galeriji DobraVaga in zbirka zvočnih knjig Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Vabljeni k poslušanju!
Koncerti za orgle in orkester Georga Friedricha Händla

Koncerti za orgle in orkester Georga Friedricha Händla

ARS Obiski kraljice, 28. januar 2019 ― Vélikega baročnega skladatelja se bomo ob letošnji 260-ti obletnici njegove smrti spomnili z nekaterimi njegovimi koncerti za orgle in orkester Vélikega baročnega skladatelja se bomo ob letošnji 260-ti obletnici njegove smrti spomnili z nekaterimi njegovimi koncerti za orgle in orkester. Slišali jih boste v imenitni izvedbi angleškega organista Simona Prestona, instrumentalnega sestava The English concert in dirigenta Trevorja Pinnocka.
Jan Assmann: Totalna religija

Jan Assmann: Totalna religija

ARS Izšlo je, 28. januar 2019 ― V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku Kot 65. knjiga v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici je izšla Totalna religija, razprava nemškega egiptologa in religiologa Jana Assmanna. V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku, več o študiji (poslovenil jo je Alfred Leskovec) in še čem pa bo v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo povedal avtor spremne besede dr. Iztok Simoniti. Nikar ne zamudite.
Jeziki Alme M. Karlin

Jeziki Alme M. Karlin

ARS Jezikovni pogovori, 28. januar 2019 ― Alma M. Karlin je že leta 1908 odprla jezikovno šolo. Verjetno je bila prva Slovenka, ki je bila tako podjetna. Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, znova v pogovoru z Barbaro Trnovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja. Letos sicer mineva 130 let od njenega rojstva in 100 let od odhoda na pot okrog sveta.
Ko predsodki postanejo državna politika

Ko predsodki postanejo državna politika

ARS Ars humana, 28. januar 2019 ― Ali imamo moč in kje se začne naša odgovornost? Pred kratkim, le štiriinsedemdeset let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil ugotovitve raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo sedem tisoč dvaindevetdeset odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden izmed dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob tem, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V oddaji Ars humana bomo govorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev, o mehanizmih vzpostavljanja grešnih kozlov, odgovornosti medijev, širšega družbenopolitičnega telesa, pa tudi o odgovornosti in moči posameznika. Naši gostje bodo režiserja Vinko Möderndorfer in Alen Jelen ter sociolog dr. Roman Kuhar.
Ivo Svetina: Iz kitajskega zvezka 2013 / Radoslav Parušev: Od znotraj / Sandra Cisneros: Hiša v ulici mango / Zdenka Kalnická: Prevpraševanja o filozofiji z vidika spola

Ivo Svetina: Iz kitajskega zvezka 2013 / Radoslav Parušev: Od znotraj / Sandra Cisneros: Hiša v ulici mango / Zdenka Kalnická: Prevpraševanja o filozofiji z vidika spola

ARS S knjižnega trga, 28. januar 2019 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Iva Svetine Iz kitajskega zvezka 2013, nato pa se bomo posvetili še romanoma Radoslava Paruševa […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Iva Svetine Iz kitajskega zvezka 2013, nato pa se bomo posvetili še romanoma Radoslava Paruševa Od znotraj in Sandre Cisneros Hiša v ulici mango ter knjigi Zdenke Kalnicke Prevpraševanja o filozofiji z vidika spola. Recenzije so napisali Stanislava Chrobaková Repar, Mare Cestnik, Petja Gorjup in Marija Švajncer.
Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. januar 2019 ― Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin.
Čas brez nedolžnosti

Čas brez nedolžnosti

ARS Likovni odmevi, 26. januar 2019 ― Razstava novejšega slikarstva v Sloveniji v Moderni galeriji v Ljubljani »Kaj je s sliko danes« je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.
Dobitnik Tischlerjeve nagrade za življensko delo dr. Janko Zerzer

Dobitnik Tischlerjeve nagrade za življensko delo dr. Janko Zerzer

ARS Kulturna panorama, 25. januar 2019 ― Ohranjanje nacionalne identitete skozi spomin na preteklost in preteklo delo in umetnostne razstave Ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, najvišjega priznanja koroških Slovencev v Avstriji smo se pogovarjali z dobitnikom, dvornim svetnikom, dr. Jankom Zerzerjem;  pripravili smo tudi pogovor z Mariborčanom Vasjo Samcem, prejemnikom »zlate plakete za življensko delo na področju ljubiteljske kulture«, ki jo podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; zgodovinar Božo Repe pa bo osvetlil potek in pomen spominskega raziskovalnega projekta o vlogi okupacijskih meja in štirih agresorskih sil v raznarodovalni politiki in življenju Slovencev ob teh mejah v letih 1941-45. Opozorili bomo še na 3 odprte razstave, prva je, «Sadovi dolgoletne izkušnje« fotografa Borisa Gaberščika v ljubljanski »Bežigrajski galeriji 1«, naslednja je razstava slik Valentina Omana v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev,  za sklep pa vas vabimo na priložnostno razstavo z naslovom »Iz odprtih ateljejev« v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu.
Norčije v spalnicah

Norčije v spalnicah

ARS Svet kulture, 25. januar 2019 ― V Gledališču Koper bo nocoj premiera komedije angleškega dramatika Alana Ayckbourna Norčije v spalnicah Napeti odnosi med partnerji bodo v sržu komedije Norčije v spalnicah, ki jo danes premierno postavljajo na oder Gledališča Koper. Ob »Norčijah« bomo v oddaji predstavili tudi svežo knjigo Svetlane Slapšak Mikra theatrika 2: Antropološki eseji o gledališču in dramski teksti ter novi igrano-dokumentarni film Ivan in Karla, ki si ga boste lahko v nedeljo zvečer ogledali na TV SLO 1. Ob koncu pa bomo napovedali tudi dva večja zborovska večera. Vabljeni k poslušanju!
Kropa, Železniki

Kropa, Železniki

ARS Za en bokal muzike, 25. januar 2019 ― Tokrat bodo osrednja tema oddaje pesmi iz krajev, ki ju je zaznamovalo kovaštvo in železo: Kropa in Železniki V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bodo osrednja tema oddaje pesmi iz krajev, ki ju je zaznamovalo kovaštvo in železo: Kropa in Železniki, na posnetkih pa bomo slišali pevce iz obeh krajev, pa tudi operno pevko Zlato Gašperšič Ognjanovič, ki je bila doma iz Krope in se je spominjala ljudskih pesmi kot jih je prepevala v mladih letih… Posnetki so iz oddaje, ki je bila na sporedu leta 1967.
Prešernovi lavreati 2019

Prešernovi lavreati 2019

ARS Arsov forum, 25. januar 2019 ― Pogovor s Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada Oddajo bomo namenili letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad –  kostumografki in scenografki Bjanki Adžić Ursulov ter scenaristu in režiserju Filipu Robarju – Dorinu – in nagrajencem Prešernovega sklada; letos jih prejmejo zborovska dirigentka Martina Batič, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič, pesnik Jure Jakob, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, igralka Maruša Majer in skladatelj Tomaž Svete. O svojem ustvarjanju bodo govorili lavreati sami.
Vrhunec, 48. filmski festival v Rotterdamu, nominacije za oskarje 2019

Vrhunec, 48. filmski festival v Rotterdamu, nominacije za oskarje 2019

ARS Gremo v kino, 24. januar 2019 ― Ocenili bomo film Vrhunec kontroverznega režiserja Gasparja Noéja in se oglasili z 48. mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. Ocenili bomo film Vrhunec kontroverznega režiserja Gasparja Noéja in se oglasili z 48. mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. V torek so v Los Angelesu razglasili nominacije za zlate kipce in sezona podeljevanja prestižnih nagrad se s tem že približuje vrhuncu 24. februarja, ko bodo podelili oskarje. Minuli teden je češka filmska in televizijska zveza FITES Olmu Omerzu podelila najvišjo nagrado Trilobit za režijo filma Zimske muhe. Ob tem bomo razmislili o recepciji režiserjevega ustvarjanja na Češkem. Ocenili bomo tudi triler Vedrina, v katerem igrata Matthew McConaughey in Anne Hathaway.
Saša Pavček: Poklon besedi

Saša Pavček: Poklon besedi

ARS Oder, 24. januar 2019 ― Vzgib-esej o izgovorjeni in zamolčani besedi Beseda je moč. Zvok izgovorjene besede je lep, ker jo izgovarja človek človeku. Da bi se razumela. Spoznala. Sprejela. Igralec pripoveduje, kar pisec zapoveduje, oba se izpovedujeta na svoj način in skupaj. Oba lahko ganita. Oba nasmejeta. Oba začarata. Glas je kristalen, ko je naša misel jasna. Glas je barvit, če iz človeka spregovori doživeto. Pretresljiv, ko se v glasu zasluti zamolčano. Prepričljiv, ko izrekamo resnico, ki jo branimo in vanjo verujemo. Glas je iskren, ko smo samo to, kar smo. Glas je duhovit, ko se požvižgamo na vse in si vzamemo pravico biti igriv otrok, ki je dal častno besedo svoji lastni domišljiji. Dramska igralka, nosilka Borštnikovega prstana Saša Pavček bo v oddaji Oder predstavila razmišljanje “Poklon besedi”. Igralka nam bo pripovedovala o izgovorjeni in zamolčani besedi in obudila spomin na igralca in pedagoga Rudija Kosmača. Esej je izšel tudi v njeni knjigi Na odru zvečer. Redaktor oddaje je Alen Jelen.
Bedřichova Prodana nevesta

Bedřichova Prodana nevesta

ARS Svet kulture, 24. januar 2019 ― Po enaindvajsetih letih se na oder ljubljanske opere vrača komična opera češkega skladatelja Bedřicha Smetane Prodana nevesta Komično opero Prodana nevesta je Bedřich Smetana komponiral tri leta in končal leta 1866. Libreto zanjo je napisal Karel Sabina, v ljubljanski operi pa jo bodo izvedli v slovenskem prevodu Nika Štritofa in režiji Čeha Jiřija Nekvasila. O tem, da je Prodana nevesta operni kanon tudi v slovenskem prostoru, priča podatek, da so jo v ljubljanski operi uprizorili kar 550-krat. Več o perspektivi tokratne uprizoritve v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo sprehodili tudi po razstavi Sadovi dolgoletne izkušnje fotografa Borisa Gaberščika v Bežigrajski galeriji 1 ter predstavili poudarke novega kulturno-turističnega vodnika Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila. Vabljeni k poslušanju!
Te glasbe se ne pozabi: Mozart, Leskovic

Te glasbe se ne pozabi: Mozart, Leskovic

ARS Čas, prostor in glasba, 24. januar 2019 ― Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, Köchel 219 Za oddajo smo izbrali – Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, Köchel 219 s stavki: Allegro aperto, Adagio, Rondo – Tempo di Menuetto. Solist bo Arthur Grumiaux, violina, Londonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Sir Colin Davis. Posnetek je nastal novembra leta 1961; Bogo Leskovic: Partita v h-molu. Prva dva stavka bomo (zaradi časovne omejitve) izpustili, poslušali pa bomo: Arijo, 1. in 2. menuet, 1. in 2. bourree in Gigue. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Te glasbe se ne pozabi« so oblikovali: avtor besedila prof. Pavel Mihelčič, tonski mojster Stane Košmerlj  in mojster govorjene besede Ivan Lotrič.
še novic