ARS Likovni odmevi, 2. februar 2019 ― Sadovi dolgoletne izkušnje, Bežigrajska galerija 1 Tiha, črno-bela, brezčasna tihožitja s predmeti, ujetimi v pomensko polne kompozicije z zgovornimi naslovi, že vrsto let zaznamujejo ustvarjanje Borisa Gaberščika, fotografa, ki je zavezan tradiciji fotografije. Tako lahko opišemo seriji, za kateri je lani prejel nagrado Prešernovega sklada: Solve et Coagula, torej Raztopi in strdi, in Von Dieser Welt oziroma Od tega sveta, pa tudi njegova novejša dela, ki so na ogled v ljubljanski Bežigrajski galeriji 1. Razstava Sadovi dolgoletne izkušnje, katere kustos je Miloš Bašin, predstavlja 19 fotografij v srebrno-želatinasti tehniki, ki jih je avtor ustvaril v letu 2018 posebej za predstavitev v galeriji. Vsebinsko ga zanima predvsem vprašanje, kaj v današnjem hitro spreminjajočem se svetu pomeni izkušnja, več o razstavi pa je fotograf Boris Gaberščik povedal v pogovoru z Izo Pevec. ________________________________________

ARS Čas, prostor in glasba, 31. januar 2019 ― Glasba, ki spominja na neko drugo glasbo, poveča naše zanimanje. Primerjava postane všečna, včasih zlonamerna. Glasba, ki spominja na neko drugo glasbo, poveča naše zanimanje. Primerjava postane všečna, včasih zlonamerna. Glasba pa vendar obstane – če  je dobra, če ima obliko in vsebino. V oddaji bomo predvajali in primerjali: klavirsko skladbo ‘Sanjarjenje’ Roberta Schumanna, uverturo k operi Wolfganga Amadeusa Mozarta ‘Bastien in Bastiena’ in Koncert za klavir in orkester v a-molu, opus 16 Edwarda Griega. Igrali bodo pianist Arthur Alper, Baročni orkester iz Basla, Berlinska filharmonija pod vodstvom Herberta von Karajana in pianist Krystian Zimerman. Dvaindvajseto oddajo pod naslovom »Primerjave« iz cikla »Čas prihodnosti«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pa pripravlja  profesor Pavel Mihelčič.

ARS Svet kulture, 30. januar 2019 ― Obsežna monografija Marije Stanonik skupaj z bogatim naborom fotografij obsega skoraj 300 strani Čebela je imela v slovenski kulturi in gospodarstvu od nekdaj posebno mesto. Ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, jo lahko razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Dvojna doktorica Marija Stanonik je skoraj desetletje zbirala in raziskovala obsežno gradivo o njenem pomenu in tako je nastala monografija, ki je izšla pri Slovenski matici. V oddaji predstavljamo tudi razstavo angažiranega stripa Pod rdečo zvezdo, začenja pa se tudi festival glasbene kreativnosti MENT.

ARS Jezikovni pogovori, 28. januar 2019 ― Alma M. Karlin je že leta 1908 odprla jezikovno šolo. Verjetno je bila prva Slovenka, ki je bila tako podjetna. Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, znova v pogovoru z Barbaro Trnovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja. Letos sicer mineva 130 let od njenega rojstva in 100 let od odhoda na pot okrog sveta.

ARS Ars humana, 28. januar 2019 ― Ali imamo moč in kje se začne naša odgovornost? Pred kratkim, le štiriinsedemdeset let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil ugotovitve raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo sedem tisoč dvaindevetdeset odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden izmed dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob tem, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V oddaji Ars humana bomo govorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev, o mehanizmih vzpostavljanja grešnih kozlov, odgovornosti medijev, širšega družbenopolitičnega telesa, pa tudi o odgovornosti in moči posameznika. Naši gostje bodo režiserja Vinko Möderndorfer in Alen Jelen ter sociolog dr. Roman Kuhar.