ARS Izšlo je, 18. april 2019 ― Roman o Batšebini volji do moči, življenja in preživetja. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, zagotovo pa bo tudi prebrala poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju.

ARS Kulturna panorama, 18. april 2019 ― Tudi o posledicah hudega požara na katedrali Notre-Dame in o strategijah tovrstnih rekonstrukcij Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli z letošnjimi dobitniki Plečnikovih odličij, osrednjih strokovnih arhitekturnih priznanjih pri nas, nadaljevali pa pri projektu, s katerim nas bo na 58. beneškem bienalu zastopal Marko Peljhan. Spregovorili bomo o posledicah hudega požara na katedrali Notre-Dame in o strategijah tovrstnih rekonstrukcij – tudi v Sloveniji, nato pa se spet ozrli v kulturno dogajanje pri nas. Obiskali smo pogovor na temo Kaj je z baletno domačijo Pie in Pina Mlakarja, več o tem v nadaljevanju, seznanili pa vas bomo tudi z dvema razstavama: z razstavo, posvečeno dediščini Gustava Tönniesa in njegovih sinov ter z gostujočo razstavo o šamanizmu ljudstev Sibirije. In ker so pred nami so dnevi, posvečeni knjigi, v sklepnem delu oddaje nekaj še o dogajanju, ki jih bo spremljalo.

ARS Jezikovni pogovori, 18. april 2019 ― Raziskave z več kot 170.000 udeleženci so pokazale, da bralci dolga neumetnostna besedila razumejo slabše, kadar jih berejo z zaslona Več kot 100 znanstvenikov z vsega sveta je podpisalo Deklaracijo o prihodnosti branja v dobi digitalizacije. »Ena ključnih ugotovitev podpisnikov deklaracije iz Stavangerja je, da bralci besedilo bolj preskakujejo, da precenjujejo svoje znanje in razumevanje ter da se slabše osredotočajo, kadar berejo z zaslona, kot kadar berejo s papirja. Natančen pregled 54-ih raziskav z več kot 170.000 udeleženci je pokazal, da bralci dolga neumetnostna besedila razumejo slabše, kadar jih berejo z zaslona.« O tem, zakaj so tiskane knjige še vedno najboljše za branje poglobljenih vsebin, smo se pred začetkom projekta Noč knjige pogovarjali s profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti Mihom Kovačem.

ARS Čas, prostor in glasba, 18. april 2019 ― So umetniki, ki najdejo glasbo, ki se nikoli ne postara. Da ostane, poskrbijo poslušalci. So umetniki, ki najdejo glasbo, ki se nikoli ne postara. Da ostane, poskrbijo poslušalci. Glasbo, ki se ne bo postarala, sta napisala Uroš Krek in William Walton. V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo predvajali tale dela: Sur une melodie – »Na neko melodijo« Uroša Kreka. Pri klavirju bo Aci Bertoncelj; Canticum Resianum za mezzosopran in godalni orkester istega skladatelja. Pela bo Eva Novšak Houška, godalnemu orkestru Slovenske filharmonije bp dirigiral Marko Munih in Koncert za violino in orkester Williama Waltona. Violinistka je Lydia Mordkovitch, Londonskemu filharmoničnemu orkestru bo dirigiral Jan Latham – Koenig. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, avtor besedila je Pavel Mihelčič.

ARS Svet kulture, 16. april 2019 ― Po požaru, ki je dodobra uničil 850 let staro katedralo Notre - Dame v Parizu, se bomo posvetili tej zgodovinsko, kulturno, umetniško pomembni arhitekturni dediščini Po sinočnjem požaru, ki je dodobra uničil 850 let staro katedralo Notre – Dame v Parizu, se bomo posvetili tej zgodovinsko, kulturno, umetniško pomembni arhitekturni dediščini, saj gre za spomenik svetovnega pomena in eno izmed znamenitosti, ki predstavlja duh Pariza. S preteklostjo nekdanjega osmanskega cesarstva pa so povezana mesta, katerih utrip lahko zaznate na razstavi z naslovom Mesta v gibanju. Fotografije, ki so nastale v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja si lahko ogledate v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani.

ARS Ars humana, 16. april 2019 ― V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja in vsega ustvarjenega v luči ultimativne Ljubezni – Božjega Logosa. Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, se bomo na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem. dr. Miran Špelič in Jan Dominik Bogataj To je véliki in skriti misterij. To je blaženi cilj, zaradi katerega so vse stvari prejele obstoj. To je Božji namen, ki je zamišljen pred začetkom bivajočih stvari. Ko ga poskušamo opredeliti, trdimo, da je to vnaprej zamišljeni cilj/konec, zaradi katerega so vse stvari, sam pa ni zaradi ničesar. Bog se je oziral na ta cilj, ko je ustvaril bitnosti bivajočih stvari. To je v polnem pomenu dovršitev previdnosti in bitij, ki so deležna previdnosti: v njej so v Boga povzeta (vsa bitja), ki jih je ustvaril. To je skrivnost, ki zaobsega vse veke in kaže nad-neskončni in neskončnokrat neskončno pred veki obstoječi véliki Božji načrt. Odgovori Talasiju 60 Očetje pravijo, da sta Bog in človek drug drugemu vzorec. Bog se toliko počlovečuje po svoji ljubezni do ljudi, kolikor se človek, ki mu daje moč nesebična ljubezen, pobožuje za Boga. In Bog človeka toliko na duhoven način ugrablja v Nespoznavno, kolikor človek s svojimi krepo