Slovo in sloves velikanov

ARS Svet kulture, 5. september 2019 ― Z glasbenih odrov se poslavlja Zubin Mehta, za literarne nagrade pa se potegujejo velika imena književnosti Obeta se zadnje dejanje letošnjega 67. Ljubljana festivala, koncert Izraelskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Zubina Mehte, ki se z glasbenih odrov počasi poslavlja. Za enega največjih dirigentov sodobnega časa je Ljubljana namreč eden izmed postankov na njegovi poslovilni turneji. Sicer pa se bomo v oddaji Svet kulture pomudili pri podobah, ki v knjigah ničkolikokrat razveseljujejo najmlajše. Njim je namenjena tudi predstava Lutkovnega gledališča Maribor. Prva lutkovna premiera nove gledališke sezone je uprizoritev z naslovom Možiček žebljiček.

Čustva v razčustvovanem svetu

ARS Ars humana, 5. september 2019 ― Razmislek o programskem jedru 22. festivala Mladi levi. Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Peña, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice so filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar.

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 5. september 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

O neskončnosti

ARS Svet kulture, 4. september 2019 ― Eden izmed bolj opaženih filmov evropske kinematografije na beneškem filmskem festivalu je celovečerec Roya Anderssona O neskončnosti Med enaindvajsetimi filmi, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade, je ob zvezdniških Jokerju, Ad Astri, filmih Romana Polanskega, Stevena Soderbergha in Hirokazuja Kore-ede tudi celovečerec Roya Anderssona O neskončnosti. V Benetkah si ga je ogledala Ingrid Kovač Brus, ki se bo z vtisi oglasila v tokratni oddaji. V nadaljevanju pa tudi o 8. festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru, razstavi Umetnost za nove dni: Zbirka dravske banovine (1929-1941) v Narodni galeriji in Jesenskih serenadah v Medvodah. Vabljeni in vabljene k poslušanju!

Vivaldijevi koncerti na orglah bazilike Sancta Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah

ARS Obiski kraljice, 4. september 2019 ― Nekatera Vivaldijeva dela bosta na orglah bazilike Sancta Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah predstavila italijanska organista Margherita Gianola in Silvio Celeghin. Antonio Vivaldi je skladatelj, ki z glasbo, polno lahkotnosti in radoživosti, pritegne marsikoga. Orglam ni namenil posebne pozornosti, vseeno pa danes organisti po vsem svetu izvajajo njegovo glasbo. Že za časa Vivaldijevega življenja so mnogi virtuozi njegovo instrumentalno glasbo igrali na takratnih inštrumentih s tipkami, precej njegovih koncertov pa so Vivaldijevi sodobniki priredili tudi za orgle. Med njimi izstopata dva – Johann Gottfried Walther, Bachov daljni sorodnik in sam Johann Sebastijan Bach. Tá se je v usvajanju italijanske elegance uril tudi s prepisovanjem oz. priredbami Vivaldijevih koncertov za čembalo ali orgle. Nekatera tovrstna dela vam bosta na enih ali drugih orglah bazilike Sancta Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah predstavila italijanska organista Margherita Gianola in Silvio Celeghin.

Kaj lahko stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno?

ARS Arsov forum, 4. september 2019 ― Ob 80-letnici začetka svetovne vojne (1939-1945) se zgodovinska stroka sprašuje, kaj je naredila doslej, in kaj še lahko. Druga svetovna vojna se je z vojaškim napadom Nemčije na Poljsko začela pred osmimi desetletji, pri nas malo pozneje. Tistega daljnega prvega septembra smo se lahko spomnili preteklo nedeljo, poljske oblasti so sredi glavnega mesta pripravile memorial z mednarodno udeležbo. Ampak Rusov na dogodek niso vabili. Kako so takratni nemški napad na Poljsko sprejemali v Dravski banovini v okviru Kraljevine Jugoslavije? In kaj so počeli in o čem so govorili še dobro leto in pol do vojaškega napada nanjo na cvetno nedeljo aprila 1941? Torej – kaj je bilo vmes, in kako danes zgodovinarke in zgodovinarji pišejo in govorijo o tem največjem vojaškem spopadu v doslej znani preteklosti, o mednarodnih razmerah, ki so pogojevale vojaški spopad, in, kako so te razmere vrednotili v tedanji državi. Predvsem pa, kaj lahko sploh stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno, in to v obdobju, ko ljudi prav ta preteklost zanima vedno manj. Gostje so se včeraj, 4. septembra, udeležili istoimenskega simpozija v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Vsi so sodelavci inštituta, oddaja poteka V ŽIVO z gosti: dr. Nevenko Troha, mag. Tjašo Konovšek, dr. Bojanom Godešo in dr. Juretom Gašparičem.

Monstrum nostrum

ARS Oder, 3. september 2019 ― O udomačitvi tujerodnih vrst. V tokratni oddaji Oder bo gostja Samira Kentrić, ki z vizualno in likovno govorico vstopa tako v polje gledališke umetnosti kot literature. S temo notranje migracije se je ukvarjala v avtobiografski pripovedi, grafičnem romanu Balkanalije, odraščanje v času tranzicij, o nemogočih razmerah na begunskih poteh, iluzijah o deželah, kamor begunce vodi želja po svobodi, pa piše v grafični zgodbi Pismo Adni. Nedavno je kot članica tandema Eclipse na festivalu Mladi levi vizualizirala govorico državne uprave pri ravnanju z begunci.

Primabalerina Svetlana Zakharova v Ljubljani

ARS Svet kulture, 3. september 2019 ― V Cankarjevem domu bo predstavila nekaj svojih najlepših baletnih koreografij. V tokratni oddaji vas bomo najprej povabili na enega izmed zadnjih dogodkov letošnjega Ljubljana Festivala. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nastopila primabalerina Svetlana Zakharova. V Ukrajini rojena balerina je članica Bolšoj teatra, odlikujeta pa jo izjemno tehnično mojstrstvo in nadarjenost. Obiskali bomo tudi Benetke, kjer je v teh dneh v polnem zamahu 76. Beneški filmski festival.

Primož Kozak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. september 2019 ― Ob devetdeseti obletnici rojstva 11. septembra leta 1929 se je v Ljubljani rodil Primož Kozak, slovenski dramatik in esejist, avtor gledaliških iger kot so Dialogi, Proces, Afera in Legenda o svetem Che, ki se uvrščajo med vrhunce tedanjega pisanja za gledališče na Slovenskem. Vendar je Primož Kozak pisal tudi prodorne eseje in je dobil za knjigo Peter Klepec v Ameriki nagrado Prešernovega sklada. Bil je tudi filmski in televizijski scenarist, napisal je dramatizaciji Ptičkov brez gnezda Frana Milčinskega in Hlapca Jerneja Ivana Cankarja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom govori Primož Kozak o sebi, svojem delu in položaju umetnika v družbi ter o vrednotah povojne slovenske družbe sploh.

Grega Ulen: Domotožje namesto domoljubja

ARS Esej na radiu, 3. september 2019 ― Esej Domotožje namesto domoljubja je izšel na spletni strani AirBeletrine avgusta letos Grega Ulen je doktorski študent primerjalne književnosti na univerzi v Princetonu, ki je diplomiral iz svetovne književnosti in bližnjevzhodnih študij na univerzi New York v Abu Dhabiju. V oddaji boste slišali njegov esej Domotožje namesto domoljubja, ki je izšel na spletni strani AirBeletrine avgusta 2019. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz skladbe Troje razpoloženj za kitaro Jakoba Šegule v izvedbi Andreja Grafenauerja. Oblikovalec zvoka je bil Vito Plavčak, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Beneški filmski festival, Zgodbe iz kostanjevih gozdov, Bolečina in slava, Koža

ARS Gremo v kino, 2. september 2019 ― Vrhunci Beneškega filmskega festivala, pogovor z režiserjem filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorjem Božičem, oceni filmov Bolečina in slava Pedra Almodovarja in Koža Guya Nattiva. V oddaji bomo poročali o vrhuncih letošnjega Beneškega filmskega festivala, gost v oddaji bo Gregor Božič, režiser igranega celovečernega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki bo doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Torontu, poleg tega bomo ocenili avtobiografski film Pedra Almodovarja Bolečina in slava in biografsko dramo Koža scenarista in režiserja Guya Nattiva.

Sarival Sosič: Jaz sam / Anna Świrszczyńska: Baba sem

ARS S knjižnega trga, 2. september 2019 ― Joanna Bator: Temno, skoraj noč / Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21. stoletje V oddaji S knjižnega trga se bomo poglobili v roman Sarivala Sosiča Jaz sam, pesniško zbirko Anne Świrszczyńske Baba sem, roman Joanne Bator Temno, skoraj noč in knjigo Yuvala Noaha Hararija 21 nasvetov za 21. stoletje. Recenzije so napisali Lea Flis, Diana Pungeršič, Klemen Kordež in Martin Lipovšek.

Avgustovske novosti za mlade bralce

ARS Svet kulture, 2. september 2019 ― Pregledali bomo knjižne naslove, namenjene otrokom in mladini, ter povzeli dogajanje na Beneškem filmskem festivalu Na prvi šolski dan bomo prelistali novosti, ki jih je na knjižne police otroške in mladinske literature prinesel zadnji počitniški mesec avgust: med drugim pesniško zbirko za mlade bralce Ljubezni to pesem Miroslava Košute ter slikanico Andreja Rozmana Roze in Zvonka Čoha O začaranem žabcu. Oglasili se bomo tudi s poudarki minulega konca tedna na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Vabljeni in vabljene k poslušanju!

Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli

ARS Jezikovni pogovori, 2. september 2019 ― Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje so: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Lavreatke literarnih nagrad

ARS Kulturna panorama, 30. avgust 2019 ― Ta teden so podelili kar tri literarne nagrade - Veronikino za poezijo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v Novem mestu, naš program Ars pa je izbral avtorico najboljše zgodbe hišnega natečaja Nagrade Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo smo podelili na odprtju festivala Noči v Stari Ljubljani, ki se ga že sedmič zapored udeležuje tudi Tretji program Radia Slovenija. Seznanili vas bomo s poudarki projekta Ars na Nočeh v Stari Ljubljani, ki je tudi letos na ulico prinesel poglobljen razmislek, glasbo in literaturo. Obiskali smo tudi poletno šolo Moderne galerije, ki sta jo zasnovala priznani ruski filozof in kurator sodobne umetnosti Boris Groys in direktorica Zdenka Badovinac. Ob koncu pa vam bomo približali tretji mednarodni bienale akvarela Castra v Ajdovščini.

Arsov popoldan in večer v stari Ljubljani

ARS Svet kulture, 30. avgust 2019 ― V Mestnem muzeju Ljubljana in v etru ob 17. uri pripravljamo pogovor o predlogu novele zakona o medijih, o njegovih rešitvah, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti. Po včerajšnjem odprtju festivala Noči v stari Ljubljani se danes nadaljuje program, ki ga sooblikuje naš radio. Jutri se končujejo Salzburške poletne igre; kakšen je bil letošnji program, bo pojasnil poročevalec Dejan Juravič.

Ivo Lenščak v Pilonovi galeriji v Ajdovščini

ARS Likovni odmevi, 30. avgust 2019 ― Pregledna razstava ob 90. obletnici rojstva Pregledna razstava Ivo Lenščak, slikar je rezultat popisa zapuščine umetnika, nečaka Vena Pilona, ki presega sto del. Približno polovica del je nastala na papirju in v tem sklopu so najboljše njegove študijske risbe iz akademije. V grafiki mojstrsko ustvarja v tehnikah litografije, lesoreza in jedkanice, vse iz časa študija v Ljubljani. V slikarstvu uporablja različne nosilce in materiale. V arhivu galerije hranijo tudi korespondenco med Ivom Lenščakom in Venom Pilonom, ki je bila pomembna opora pri razumevanju Lenščakovega odnosa do lastne ustvarjalnosti. Ideja o pregledni razstavi je rasla skupaj s popisom njegove zapuščine, umetnikovo življenje in delo je predstavljeno s pomočjo dokumentarnega gradiva, likovne zapuščine družine in spominov prijateljev, sodelavcev in njegove ožje družine. Ob razstavi, ki bo odprta do 13. oktobra, je izšel tudi obsežen katalog. K pogovoru o razstavi je Maja Žel – Nolda v oddaji Likovni odmevi povabila direktorico Pilonove galerije Tino Ponebšek, ki je s Tanjo Cigoj tudi kustosinja razstave.

Željko Kozinc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. avgust 2019 ― Vedno želim biti svoj. Sem radoveden človek, med drugi pove Željko Kozinc v intervjuju. Njegov opus mu pritrjuje. Željko Kozinc je izjemno vsestranski avtor. Kot scenarist se je podpisal pod vrsto zanimivih scenarijev – po njegovih scenarijih je Božo Šprajc posnel družbenokritična filma Krč (1979) in Dih (1983), Jane Kavčič otroški film Učna leta izumitelja Polža (1982), Andrej Mlakar pa Christophoros (1985), ki tematizira spravo med nekdanjima sovražnikoma. Zelo obsežen je Kozinčev pripovedni opus, katerega razpon sega od vojnih travm do sodobnosti, njegova poezija pa se sicer navezuje na intimistično izkušnjo in tradicijo, vendar jo prenavlja in posodablja z modernističnimi intervencijami. Njegova najnovejša zbirka Pomlad kot zmeraj tako predstavlja avtorja kot pesnika, ki še ni rekel poslednje besede. Še najbolj znan in bran je umetnik po svojih potopisih, hvalnicah domovini in njenim lepotam ter zanimivostim. Toda čeprav so njegovi potopisi pisani kot spodbuda morebitnim izletnikom, se Kozinc ne odpove osebnim komentarjem, kot na primer v besedilu o jasi Kunč. Ob okroglem jubileju se je z Željkom Kozincem pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 30. avgust 2019 ― Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče […] Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče hišno muziciranje.