Skladatelj Josef Rheinberger

ARS Obiski kraljice, 14. oktober 2019 ― Letos mineva 140 let od rojstva skladatelja Josefa Rheinbergerja. Letos mineva 140 let od rojstva skladatelja Josefa Rheinbergerja; tokratno oddajo bomo zato posvetili življenju in delu tega romantičnega glasbenega ustvarjalca, saj se je uveljavil tudi z orgelskimi deli. Rodil se je v Lichtensteinu, v Vaducu in že zgodaj pokazal veliko glasbeno nadarjenost. Že pri sedmih letih je v domači cerkvi začel redno igrati na orgle, pri desetih se je pri organistu iz Feldkirchna začel orgel tudi zares učiti, pri dvanajstih pa je že odšel v München, z namenom, da z glasbenim izobraževanjem nadaljuje bolj resno.

54. Borštnikovo srečanje v Mariboru pri koncu, podeljenih več nagrad različnim ustvarjalcem

ARS Kulturna panorama, 13. oktober 2019 ― Oddaja v znamenju nagrad: Jenkove, Sovretove, Ježkove, nagrade Brumen. Kaj se dogaja v Pilonovi galeriji in v Slovenskem mladinskem gedališču? V Kulturni panorami več o teh dogodkih: v Mariboru končuje 54. Borštnikovo srečanje. Podeljene bodo nagrade in Borštnikov prstan, ki ga dobi dramska igralka Marinka Štern. Sicer bo oddaja polna lavreatov: Jenkovo nagrado je dobila Kaja Teržan, podeljeni sta bili Sovretovi nagradi za književno prevajanje in sicer Bredi Biščak in Tatjani Jamnik, Ježkov nagrajenec je Marko Brecelj, znane so tudi nagrade Brumen za odlično slovensko oblikovanje. Pogledali bomo v Pilonovo galerijo v Ajdovščini, na koncu pa povzeli dogajanje v Slovenskem mladinskem gledališču.

Marinka Štern, dramska igralka

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. oktober 2019 ― Dobitnica Borštnikovega prstana 2019 »Igralska predanost, vrhunskost in unikatnost.« Tako so gledališki strokovnjaki označili več desetletno odrsko ustvarjanje Marinke Štern, dramske igralke. V nedeljo, 27. oktobra, si bo na zaključni slavnosti Borštnikovega srečanja v Mariboru nadela Borštnikov prstan, najvišje priznanje, kar ga more dobiti slovenska igralka ali igralec. Marinka Štern je najgloblje in najdlje povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem. Prav tam je ustvarila največje vloge, ki jih pomnimo še danes: Arkadina v Utvi Antona Pavloviča Čehova, Susn v istoimenski Achternbuschevi drami, Penelopa v Tauferjevi igri Odisej in sin, odigrala je tudi izvrstne filmske vloge, zadnje čase smo jo gledali v televizijskih nanizankah Usodno vino in Reka ljubezni, arhiv radia Slovenija pa hrani številne radijske igre in literarne oddaje z njenimi interpretacijami. Ob najvišjem igralskem priznanju se z Marinko Štern v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Tadeja Krečič.

Prenova Cukrarne

ARS Likovni odmevi, 12. oktober 2019 ― O arhitekturnem in inženirskem podvigu ter o prihodnosti Cukrarne Cukrarna je leta in desetletja propadala, kot da bi generacije oblastnikov in oblastnic samo čakale, da se sesede. Zato ima njena prenova tudi simbolen pomen. Več o zasnovi prenove, njenem poteku in namembnosti Cukrarne pa v tokratni oddaji. Prvi gost, arhitekt Marko Studen (ob Borisu Matiću in Jerneju Šipošu), soavtor njene prenove, bo med drugim povedal, da je prenova Cukrarne v prvi vrsti inženirski projekt, drugi gost, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana, pa bo predstavil namembnost Cukrarne. Nikar ne zamudite. Cukrarna pred prenovo. Vir: JP Energetika Ljubljana Rušitve v notranjosti objekta. Vir: Mestna občina Ljubljana Izvedba varovalne konstrukcije na severni strani Cukrarne. Vir: Mestna občina Ljubljana Izvedba varovalne konstrukcije na severni strani. Vir: Mestna občina Ljubljana

Filmska glasba

ARS Filmska glasba, 12. oktober 2019 ― Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe. Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Božja milost, Mafija v objektivu, Ne pozabi dihati, Dnevi nemškega filma, 30. Liffe

ARS Gremo v kino, 12. oktober 2019 ― Oceni filmov Božja milost in Mafija v objektivu, pogovor z Martinom Turkom o filmu Ne pozabi dihati, predstavitev Dnevov nemškega filma v Kinoteki, program 30. Liffe V oddaji Gremo v kino bomo vzeli pod drobnogled Božjo milost Françoisa Ozona, prejemnika velike nagrade žirije na letošnjem Berlinalu, pa film Mafija v objektivu Kim Longinotto, v središču katerega je fotografinja Letizia Battaglia. Z Martinom Turkom se bomo pogovarjali ob svetovni premieri njegovega filma Ne pozabi dihati v Rimu, poročali bomo o Dnevih nemškega filma v Slovenski kinoteki, poleg tega bomo predstavili program 30. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe.

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 12. oktober 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 11. oktober 2019 ― Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

Shulamith Firestone: Dialektika spola

ARS Izšlo je, 11. oktober 2019 ― Kdo je Shulamith Firestone in zakaj je njeno delo Dialektika spola pomembno za feministično teorijo Ameriška teoretičarka in aktivistka Shulamith Firestone je bila ena izmed ključnih figur feminističnega gibanja v sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Po izidu svoje prve knjige Dialektika spola je nekoliko utonila v pozabo, danes pa s svojim premislekom o tehnologiji in njeni uporabi nagovarja mlajše feministke. Več o avtorici bo povedala filozofinja in publicistka Katja Čičigoj, prevajalka Dialektike spola in avtorica temeljite spremne besede. Nikar ne zamudite.

100. obletnica rojstva Franceta Štiglica

ARS Arsov forum, 11. oktober 2019 ― Miran Zupanič, Nataša Bučar in Varja Močnik o Francetu Štiglicu Zakaj velja France Štiglic za največjega avtorja v zgodovini slovenskega filma, obenem pa se ga še vedno drži slabšalni vzdevek »režimski režiser«? Ob 100. obletnici rojstva avtorja, ki je med drugim režiral prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji, se bomo pogovarjali o pomenu njegovega delovanja v času, ko je ustvarjal, in o tem, kako njegov opus odzvanja v sodobnosti. Pogovor s filmskim ustvarjalcem in profesorjem filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miranom Zupaničem, direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar, in programsko sodelavko Slovenske kinoteke, prav tako filmsko ustvarjalko Varjo Močnik, bo vodila Tesa Drev.

Greta ni prva. In tudi ne bo zadnja.

ARS Arsov forum, 10. oktober 2019 ― Različni vidiki fenomena švedske okoljevarstvenice Grete Thunberg, ki je vzdramila ves planet Svetovni mediji so švedsko 16-letnico Greto Thunberg postavili pod žaromete in ji omogočili, da se je zavihtela na čelo svetovnega okoljskega gibanja mladih, ki opozarja na podnebne spremembe in njihove posledice. Greti prisluhnejo vsi, tudi voditelji velesil. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. Fridays for future. The school strike continues! #climatestrike #klimatstrejk #FridaysForFuture pic.twitter.com/5jej011Qtp — Greta Thunberg (@GretaThunberg) 16 September 2018 V tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič.

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 10. oktober 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Žirovski besednjak

ARS Ars humana, 9. oktober 2019 ― Žirovski besednjak, prinaša 500 izbranih besed, kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor te knjige- Miha Naglič. Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič, ŽIri, 2019. foto: Tina Dokl. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil … Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana. Miha Naglič, predstavitev knjige na Glasovi preji, Žiri, 6.6.2019. foto: Tina Dokl.

Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik

ARS Jezikovni pogovori, 9. oktober 2019 ― Kaj leto po odločitvi senata Filozofske fakultete, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol, menijo znanstvenice in znanstveniki? Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Bolje bi bilo, če bi se sklep senata Filozofske fakultete preklical, je prepričana jezikoslovka Saška Štumberger. Sklep ni ženskam prinesel ničesar, prav tako pa ni dobro, da se tovrstne smernice krepijo institucionalizirano. Opozorila je tudi na neustrezno sklicevanje na spolno občutljivo rabo jezika na primeru Fakultete za socialno delo. Ukrep senata Filozofske fakultete je koristen eksperiment, ki ga moramo spremljati in kontrolirati, pa je opozorila jezikoslovka Vesna Mikolič. S spolno občutljivo rabo jezika se v Sloveniji moramo ukvarjati, vprašanja so odprta, gre tudi za širše vprašanje civilizacijskega razvoja. V oddaji smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani.

54. Borštnikovo srečanje

ARS Oder, 9. oktober 2019 ― Praznik slovenske gledališke umetnosti je v polnem teku Slovensko gledališče je profesionalno izredno razvejano ter na visoki ravni, posebej če poleg produkcije institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč upoštevamo še vso scensko umetnost, ki letno nastane na domačih odrih. Dobra priložnost za vpogled v tovrstno ustvarjanje je gotovo festival kot je Borštnikovo srečanje, ki je ta konec tedna prešel v osrednji, tekmovalni del. O izzivih in priložnostih slovenskega odrskega ustvarjanja, bodo v oddaji Oder spregovorili umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, selektor 54. Borštnikovega srečanja Matjaž Zupančič in Nika Bezeljak, mlada režiserka KUD Moment. Oddajo bo vodila Brigita Mohorič.