Novice

radio

O Ljubljani

O Ljubljani

ARS Za en bokal muzike, 10. januar 2020 ― Jedro oddaje so posnetki, ki so bili na radiu prvič predvajani leta 1974. V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali pesmi o Ljubljani. Vsebinsko so nekatere bolj, druge manj povezane z mestom samim, izbor pa je nastal iz starejših oddaj in arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Jedro oddaje so posnetki, ki so bili na radiu prvič predvajani leta 1974.
Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

ARS Izšlo je, 10. januar 2020 ― Definitivno drugačen roman priznane pisateljice. Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

O nagradah v slovenskem literarnem prostoru

ARS Arsov forum, 10. januar 2020 ― So nagrade danes res le še socialni korektiv? Podeljevanje nagrad in priznanj naj bi bilo ena izmed uveljavljenih oblik kanonizacije ustvarjalcev oziroma njihovih del. Pregled nagrad, namenjenih izvirnemu slovenskemu leposlovju, pokaže, da je večina izmed dvaindvajsetih nagrad, ki jih potencialno lahko prejme ustvarjalec, če ustvarja v vseh literarnih vrstah za najrazličnejše starostne skupine bralcev, mlajša od trideset let. Kaj je bilo pred letom 1980? Je bilo nagrad proporcionalno manj zaradi manj izdanih knjig? In čemu bi pripisali razmeroma številne nagrade, ustanovljene po letih 1990 in 2000? Kakšna je razlika med sočasno presojo knjig in zgodovinskim sitom? Kakšna so merila vrhunskosti? In, ne nazadnje: so nagrade danes res samo socialni korektiv? O teh in drugih vprašanjih bomo v oddaji Arsov forum razmišljali z gosti: izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom, prof. dr. Mileno Milevo Blažić, pisateljico in prevajalko Suzano Tratnik in prof. dr. Alojzijo Zupan Sosić.
Hector Berlioz /4/

Hector Berlioz /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. januar 2020 ― V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture. Po predstavitvi Berliozove „dramatične simfonije“, začetkov programske glasbe, Rekviema in posvetne vokalne glasbe, seveda ne smemo pozabiti na preostali del opusa francoskega velikana. V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture.
Filmska glasba

Filmska glasba

ARS Filmska glasba, 9. januar 2020 ― Chaplin - avtor filmske glasbe Charlie Chaplin – nepozabni mali potepuh z velikega platna v ozkem suknjiču in prevelikih hlačah, s polcilindrom in palico, katerega zaščitni znak so bili kratki brki, je bil eden najvplivnejših ustvarjalcev nemega filma. V filmski industriji je začel kot igralec, nadaljeval pa kot režiser, producent in dramaturg svojih filmov, malokdo pa ve, da je zanje pisal tudi glasbeno spremljavo.
Violinski koncerti – Zvedava prihodnost

Violinski koncerti – Zvedava prihodnost

ARS Čas, prostor in glasba, 9. januar 2020 ― V oddaji tokrat predstavljamo komorni Koncert za violino in sedem inštrumentov Slavka Osterca, zgodnji Koncert za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca, dva stavka iz […] V oddaji tokrat predstavljamo komorni Koncert za violino in sedem inštrumentov Slavka Osterca, zgodnji Koncert za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca, dva stavka iz Koncerta za violino in orkester št. 3 Blaža Arniča in prvi stavek Koncerta za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa. Med tema je petdeset let razlike, pri čemer je naš Blaž Arnič veliko prej kot Američan Philip Glass nakazal pot, ki se je potem uveljavila po vsem svetu.
Beneška Slovenija in jezik

Beneška Slovenija in jezik

ARS Jezikovni pogovori, 8. januar 2020 ― »V Benečiji je meja govorila, četudi smo mi molčali.« (Donatella Ruttar) Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Tomaž Grom

Tomaž Grom

ARS Oder, 8. januar 2020 ― In 20 let zavoda SPLOH Ustvarjanje na presečišču glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti; osvobajanje od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; tveganje, živost, naključnost, nepredvidljivost, odprtost – s pravico do napake. Do procesno in raziskovalno naravnanih del. To je le nekaj stavkov, s katerimi lahko orišemo ustvarjalni pristop kontrabasista, elektrofonika in skladatelja Tomaža Groma, ustanovitelja in programskega vodje zavoda Sploh. Z njim tokrat o pristopu k ustvarjanju, ki ga ne pogojujejo pričakovanja in konvencije, pa tudi ne številke (občinstva, produkcijskih enot, …), pa tudi o improvizaciji, delu z mladimi in še čem.

Percy Bysshe Shelley: Poeziji v bran

ARS Esej na radiu, 7. januar 2020 ― Percy Bysshe Shelley je bil eden najpomembnejših britanskih romantičnih pesnikov in velja za enega boljših lirikov angleškega jezika Pred dvesto leti je angleški pesnik Percy Bysshe Shelley objavil delo Poeziji v bran. Bil je med najpomembnejšimi britanskimi romantičnimi pesniki in velja za enega boljših lirikov angleškega jezika. Zaradi svoje radikalne poezije, pa tudi političnih in družbenih prepričanj za svojega življenja ni bil priznan. Najbolj slovi po klasičnih pesmih, kot so Ozymandis, Oda zahodnemu vetru in Maska anarhije. V oddaji Esej na radiu boste slišali del omenjenega eseja P. B. Shelleyja Poeziji v bran.
Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

ARS Ars humana, 7. januar 2020 ― 20. januarja se je, davnega leta 1884, začelo sistematično raziskovanje Škocjanskih jam. V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.
Hector Berlioz /1/

Hector Berlioz /1/

ARS Skladatelj tedna, 7. januar 2020 ― Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Berliozova Fantastična simfonija je šolski primer prve programske skladbe, iz katere je njegov sodobnik Franz Liszt razvil eno najpomembnejših oblik 19. stoletja, simfonično pesnitev. Sprva je na očetovo prigovarjanje študiral medicino, a ob prvem seciranju trupla se mu je študij zagabil. Zavetje in spodbudo je našel v glasbi, ki mu je bila blizu že od otroštva.
Glasba za violino in orgle

Glasba za violino in orgle

ARS Obiski kraljice, 6. januar 2020 ― Ta zvočna kombinacija je večkrat navdihnila pisce zadnjih treh stoletij, predvsem romantične in sodobne glasbene ustvarjalce. Tokrat vas vabimo k poslušanju zelo priljubljene komorne zasedbe, sestavljene iz orgel in violine. Čeprav so bila godala v zgodovini klasične glasbe pogosto v družbi orgel – na primer pri Mozartovih cerkvenih sonatah, v koncertih za orgle in orkester, v različnih baročnih suitah in priredbah skladb, ki so bile sprva namenjene za druge instrumente, pa se zdi, da za ta duo ne obstaja ravno pretirano število del. Ta zvočna kombinacija je večkrat navdihnila pisce zadnjih treh stoletij, predvsem romantične in sodobne glasbene ustvarjalce.
Prešernova nagrajenca in prejemniki nagrad Prešernovega sklada

Prešernova nagrajenca in prejemniki nagrad Prešernovega sklada

ARS Kulturna panorama, 5. januar 2020 ― O nagrajencih, pa tudi letošnji Prešernovi proslavi Uvodoma se bomo posvetili osrednjemu kulturnemu poudarku tekočega tedna. Znana so namreč imena umetnikov, ki jim bodo februarja podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. V nadaljevanju bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kaj prinašata festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in tematski festival Slovenija 2050, kako bo svojo 50-letnico delovanja obeležila Glasbena mladina Slovenije in kaj si lahko ogledamo na razstavi o petdesetih letih v Celju. Tokrat bomo končali z zgodovinsko temo – predstavili bomo knjigo o odnosih med posoškimi in beneškimi Slovenci skozi čas. Vabljeni k poslušanju!
Luka Juhart, nagrajenec Prešernovega sklada

Luka Juhart, nagrajenec Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 5. januar 2020 ― Prvi iz niza pogovorov z nagrajenci Prešernovega sklada 2020 Prva iz niza pogovorov z nagrajenci Prešernovega sklada in Prešernovima nagrajencema za življenjsko delo. Primož Trdan se bo pogovarjal z Lukom Juhartom, akordeonistom, zadnje čase pa tudi skladateljem. »Luka Juhart v glasbi ne išče delnih rešitev. Glasba zanj ni kariera, ampak nujnost, ki ga vodi med interpretacijo, ustvarjanjem, improviziranjem in poživljanjem glasbene scene.« je zapisano v obrazložitvi za nagrado Prešernovega sklada.
še novic